Naravne katastrofe lahko sprožijo širok spekter čustev, vključno s strahom, tesnobo, žalostjo, jezo in obupom. Ljudje, ki so doživeli poplave, se pogosto počutijo nemočne, saj se soočajo z nepričakovanimi in izredno zahtevnimi okoliščinami. Izguba doma in osebnih stvari lahko vodi do občutkov izolacije in negotovosti glede prihodnosti, opozarjajo strokovnjaki programa OMRA – Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja.
Posledice izpostavljenosti naravni katastrofi
Po doživetju in izpostavljenosti naravni katastrofi se lahko pojavijo tudi simptomi posttravmatske stresne motnje (PTSM), kot so nočne more, pretirana previdnost, stanje povečane budnosti, razdražljivost in težave s koncentracijo. Nekateri ljudje skušajo odmisliti in potlačiti spomin na poplave ali pa jih prežemajo ponavljajoče se misli o dogodku. Lahko se pojavijo depresivni simptomi, ki vključujejo občutke žalosti, brezupa, izgube zanimanja za aktivnosti in težave s spanjem.
Pomembno se je zavedati, da so duševne stiske po poplavah normalen odziv na okoliščine in da iskanje pomoči ni znak šibkosti. Ljudem, ki so doživeli poplave, je potrebno nuditi psihosocialno podporo, jim pokazati da niso sami in da obstajajo viri podpore. Skupnosti, družine in prijatelji imajo pri zagotavljanju čustvene opore in razumevanja zelo pomembno vlogo.
Nekaj usmeritev, kadar smo sami v stiski
- Poskrbimo za osnovno varnost in osnovne potrebe – zatočišče, hrano, vodo, nujno medicinsko pomoč. Skrb za telesne potrebe lahko prispeva tudi k občutku varnosti in stabilnosti.
- Poskušajmo vzpostaviti nadzor nad tistimi področji življenja, na katera lahko vplivamo. Poskrbimo za vzpostavljanje rutine, kjer je to možno.
- Sprejmimo različna čustva, ki jih doživljamo. Ljudje lahko v dani situaciji doživljamo zelo različna čustva (strah, panika, groza, jeza, bes, praznina ali otopelost), ki se skozi čas spreminjajo. Lahko smo zbegani, nemočni in raztreseni. Ob kriznih dogodkih je običajno, da se po začetnem stanju šoka nekatera čustva in odzivi lahko pojavijo šele z zamikom.
- S svojimi mislimi in občutki ne ostanimo sami, temveč se o tem pogovarjajmo z drugimi.
- Poskušajmo najti načine pomiritve, ki so nam pomagali že v preteklosti. Vzemimo si vsaj nekaj časa tudi za dejavnosti, ob katerih se dobro počutimo in nas sprostijo.
- Poiščimo in sprejmimo pomoč, kadar jo potrebujemo.
13. oktober 2023 – Vabljeni na delavnico OMRA
Čustveni vrtiljak odnosov: prepoznajmo osebnostne motnje med nami
Z delavnico »Čustveni vrtiljak odnosov: prepoznajmo osebnostne motnje med nami» si prizadevamo dvigniti raven obveščenosti in ozaveščenosti o izkušnjah z osebnostnimi motnjami. Prepoznavanje osebnostnih motenj in seznanjenost z njihovimi značilnostmi ter načini okrevanja zmanjšujeta (samo)zaznamovanost ter človeka spodbudita, da prej poišče ustrezno pomoč.
Program Prijava
Psihološka pomoč prizadetim v naravni nesreči in njihovim bližnjim je na voljo tudi preko brezplačnega telefonskega svetovanja
• Društvo psihologov Slovenije. Telefon za psihološko oporo ob poplavah: 080 30 64 (vse dni v tednu med 16. in 22. uro).
• Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan).
Želite biti na tekočem s podobnimi novicami s področja duševnega zdravja? Naročite se e-novičnik in izobraževalna gradiva programa OMRA.