Majina zgodba: Ujetnica strahu pred bolečino
Maja je 39-letna mamica, ki se je že nekaj let soočala z bolečinami v križu. Sprva so se ji pojavljale le ob večjih naporih, v zadnjem času pa so postale del njenega vsakdana. Poskusila je z jemanjem protibolečinskih tablet in z razgibavanjem, a jo vsak intenzivnejši korak ali gib ponovno zbode v ritnici. Ponoči jo prebuja trgajoča bolečina v mečih, zjutraj komaj vstane, ob obuvanju čevljev jo vedno zaboli ista točka v križu. Pravi, da le nemočno čaka na fizioterapijo. Ob tem se njen strah in nejevoljnost večata: “Bojim se, da bolečina ne bo več ponehala. Nimam nobenih slik, izvidov, ne vem, kaj mi je,” je Maja zapisala na forumu Med.Over.Net, kjer je iskala pomoč pri razumevanju simptomov, ki so po mnenju zdravnika kazali na išias (vir 3.1).
Veliko ljudi se podobno kot Maja znajde ujetih v krog bolečine in negotovosti, medtem ko čakajo na diagnozo in rešitev bolečin. Značilni simptomi, kot so bolečina, ki se širi s križa navzdol po nogi, mravljinčenje in šibkost, kažejo sum na išias.
Išias je izjemno pogost – po ocenah WHO se s simptomi išiasa sreča približno 40 % populacije. NIJZ išias obravnava znotraj skupine kostno-mišičnih obolenj, ki veliko prispevajo k začasni nezmožnosti za delo.
Kaj je išias
Išias je splošno ime za bolečino, ki se širi vzdolž poti ishiadičnega živca. To je najdaljši in najdebelejši živec v telesu. Začne se v ledvenem delu hrbtenice, nadaljuje skozi medenico in po obeh nogah do stopala. Išias je bolečina, ki nastane zaradi stisnjenja, ukleščenja ali draženja tega živca. (vir 1.3, 3.1)
Tipični simptomi so pojav bolečine, ki se širi po zadnji strani stegna in meča, pogosto do stopala in prstov (vir 1.1, 1.2). Ljudje z išiasom lahko občutijo tudi mravljinčenje, odrevenelost, šibkost mišic ali težave pri hoji in stoji. Bolečina je pogosto najhujša pri sedenju ali dolgotrajnem ležanju. (vir 1.1, 3.2)
Vzrok za nastanek išiasa je v veliki meri povezan s sedečim načinom življenja, ki slabi mišice trupa in ustvarja pritisk na hrbtenico. (vir 3.3) Dolgotrajno sedenje lahko povzroči togost in oslabitev mišic, ki so ključne za stabilizacijo hrbtenice.
Kako se išias loči od drugih bolečin v križu
Medtem ko je “navadna” bolečina v križu (lumbalgija) pogosto omejena na predel ledvenega dela hrbtenice in je mišičnega izvora, se išias preko bolečine širi v nogo. Ta sevalna bolečina kaže na draženje živca.
Išias se najpogosteje pojavi kot posledica hernije medvretenčne ploščice (diskus hernija), ko zdrs diska pritiska na korenino živca (vir 1.6, 3.1). Drugi vzroki so še spinalna stenoza – zožitev hrbteničnega kanala in piriformis sindrom, kjer mišica piriformis v zadnjici stisne živec. Za učinkovito zdravljenje je zaradi različnih vzrokov potrebna natančna diagnostika. (vir 1.1)
Išias ni diagnoza, temveč simptom. Cilj diagnostike je ugotoviti, kateri vzrok draži ishiadični živec.
Pomoč pri akutnih bolečinah
V akutni fazi bolnik potrebuje lajšanje bolečine. Zdravniki takrat svetujejo počitek v položaju, ki najmanj boli, in zmerno gibanje. Pretirano ležanje ni priporočljivo. (vir 1.1, 1.7) Nežno gibanje (krajši sprehodi po mehki podlagi, lahke vaje) pomagajo zmanjšati vnetje in preprečijo oslabitev mišic. Pomembno je, da bolnik poišče položaje in gibe, ki mu ne povzročajo močnejše bolečine.
Pomaga si lahko tudi s toplimi in hladni obkladki. Hladne (ledene obloge) lahko uporabi v prvih 48 –72 ur za zmanjšanje vnetja in otekline. Nanašajo se po 15–20 minut večkrat na dan. Po tem lahko preklopi na toploto (grelna blazinica, termofor) za sprostitev napetih mišic in izboljšanje prekrvavitve. Pomembno je, da uporablja tisto, kar mu najbolj ustreza.
Bolnik lahko zaužije protibolečinska in protivnetna zdravila ter zdravila, ki sproščajo mišice. Včasih je potrebna tudi aplikacija blokade (injekcija anestetika in kortikosteroida). (vir 1.2, 1.6, 2.3) Nekatere kreme in mazila se lahko nanašajo lokalno in lajšajo bolečine in vnetja z minimalnimi sistemskimi stranskimi učinki.
Ko se akutna bolečina umiri, je pri okrevanju pomembna fizioterapija. Fizioterapevt določi vaje, ki pomagajo razbremeniti živec in okrepiti oslabele mišice. (vir 3.2)
Pri išiasu je pomembno tudi pravilno sedenje in spanje. Priporoča se, da med sedenjem bolnik uporablja oporo za ledveni del hrbta, ne sedi predolgo in vmes redno vstaja. Pri spanju pa si lahko pomagamo z blazino, ki jo pri ležanju na boku namestimo med kolena ali pri ležanju na hrbtu pod koleni. To lahko zmanjša pritisk na živec in izboljša spanec.
Če se bolečina ne umiri z zgoraj naštetimi ukrepi v nekaj tednih, so potrebni kompleksnejši in intenzivnejši pregledi ter terapije pod vodstvom specialista (fiziatra, ortopeda, nevrokirurga).
Pregledi in diagnostika
Diagnoza išiasa se postavi s pomočjo kombinacije kliničnega pregleda, nevroloških testov in slikovnih preiskav. V diagnostiki lahko zaradi kompleksnosti sodeluje več specialistov. Poleg družinskega zdravnika lahko tudi nevrolog, ortoped, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine (fiziater), nevrokirurg, fizioterapevt in drugi specialisti z različnimi diagnostičnimi postopki:
Zdravnik ali specialist najprej opravi klinični pregled, ki vključuje:
- Anamnezo (pogovor): Vprašanja o naravi bolečine (npr. ostra, pekoča, mravljinčenje), mestih, kjer se pojavlja (ali se širi iz hrbta/zadnjice v nogo), o dejavnikih, ki bolečino poslabšajo (sedenje, kašljanje, kihanje) in o morebitnih nedavnih poškodbah.
- Fizični pregled: Preverjanje refleksov, mišične moči in občutka (senzibilnosti) v nogi, da ugotovi, katera živčna korenina je prizadeta.
- Posebne ortopedske teste, med njimi najpomembnejši test dviga iztegnjene noge (Lasègueov test). Pri tem zdravnik preveri, ali dvig izzove ali poslabša sevalno bolečino pod kolenom. Če je test pozitiven, kaže na draženje ishiadičnega živca.
Slikovne preiskave, kot so rentgen, magnetna resonanca (MRI) ali EMG (elektromiografija) omogočajo vpogled v stanje hrbtenice in živcev (vir 1.1, 1.2).
- Magnetna resonanca (MRI) je najbolj natančna metoda za prikaz mehkih tkiv (medvretenčnih ploščic, živcev, hrbtenjače), ki se uporablja pri sumu na hernijo diska – najpogostejši vzrok išiasa, pri sumu na tumorske ali vnetne procese in pred načrtovanjem kirurškega posega.
- Računalniška tomografija (CT) pokaže stanje kostne strukture in je uporabna pri izključitvi vzrokov zaradi kostnih izrastkov (osteofitov) ali zožitve hrbteničnega kanala. Uporablja se tudi pri pacientih, ki ne morejo na MRI (npr. zaradi kovinskih vsadkov).
- Kostne spremembe, npr. obrabo vretenc, izključitev zloma ali večjih degenerativnih sprememb se preverja z rentgenskim slikanje (RTG).
- Elektromiografija in nevrografija (EMG/EMNG) pa meri električne impulze, ki jih prenašajo živci do mišic in prikaže stopnjo poškodbe živca in ali gre za svežo ali starejšo (kronično) prizadetost in s tem pomaga opredeliti točen nivo utesnitve.
Ko je znano več o vzroku, lahko zdravnik določi terapijo in priporoča nadaljnje postopke.
Specialistični postopki in terapije
Zdravnik za omilitev bolečin lahko priporoči epiduralne steroidne injekcije (blokade). Pri tem postopku pod rentgensko ali ultrazvočno kontrolo vbrizga kortikosteroid in lokalni anestetik neposredno v epiduralni prostor okoli korenine stisnjenega živca. S tem učinkovito zmanjša lokalno vnetje in bolečino začasno ublaži. Olajšanje je običajno kratkotrajno – nekaj tednov do mesecev, vendar ključno za začetek rehabilitacije.
Fizioterapevt glede na stanje določi individualne vaje za krepitev mišic trupa (core) in hrbta ter raztezne vaje za sprostitev mišic in dekompresijo živca. Bolnika vključi tudi na fizikalne terapije, npr. ultrazvok, TENS, laser, ki pomagajo zmanjšati akutne bolečine.
Bolnik si pri lajšanju lahko pomagajo tudi z manualno terapijo, kiropraktiko, akupunkturo in masažami pod pogojem, da obišče strokovno usposobljenega strokovnjaka z izkušnjami.
Dolgoročna preventiva – spremembe življenjskega sloga
Za preprečevanje ponovitve in dolgoročno izboljšanje so bistvene spremembe navad, še posebej pri ljudeh, ki veliko sedijo (vir 3.3). Ključni zaščitni dejavniki so:
Krepitev mišic trupa (stabilizacija)
Močne hrbtne in trebušne mišice so naravni steznik, ki razbremeni hrbtenico. Redna vadba, plavanje in specifične vaje za stabilizacijo trupa so nujni.
“Ključ do močne hrbtenice je vadba mišic trupa, ki pomagajo stabilizirati telo med premikanjem,” poudarjajo strokovnjaki v priročniku Zavarovalnice Triglav (Stabilizacija trupa, Vir a).
Pravilno sedenje in delo
Med dolgotrajnim sedenjem je priporočljivo, da vsakih 45 minut vstanemo in se razgibamo (Dolgotrajno sedenje, Vir b) ter poskrbimo za ergonomsko ureditev delovnega mesta. Uporaba stabilizacijske žoge za sedenje (ob pravilni drži) je lahko koristna (vir 1.6).
Redno gibanje in raztezanje
Hoja (po mehki podlagi) in raztezanje pomagata. Tudi med delom si vzemite 5 minut za preprosto raztezanje, saj: “Z redno vadbo in raztezanjem ohranjamo mišice gibljive in prožne, s tem pa hrbtenici omogočimo, da nosi bistveno manjšo obremenitev” (Z vadbo nad bolečine v hrbtu, Vir c).
Za več informacij priporočamo: Išias: kako ga prepoznati in ukrepati
Hitro do diagnoze in specialista s pomočjo zavarovanja
Čakanje na prvi pregled pri specialistu, diagnostične preiskave (kot je MR) ali fizioterapijo lahko v primeru išiasa, ki povzroča močne bolečine in omejuje življenje, močno podaljša trpljenje.
Zdravstveni zavarovanji Specialisti in Specialisti+ Zavarovalnice Triglav ponujata dobro rešitev, saj omogočata hiter dostop do specialističnih pregledov in diagnostike, s čimer se bistveno skrajša pot do diagnoze in ustrezne terapije.
Kaj omogočata zavarovanji Specialisti in Specialisti+?
| Storitev | Specialisti | Specialisti+ | Pomembno pri išiasu |
| Hiter dostop do specialistov (npr. ortopeda, nevrologa, fiziatra) | Da | Da | Hiter pregled pri ortopedu ali nevrologu, ki sta ključna za postavitev diagnoze in določitev zdravljenja. |
| Zahtevna diagnostika (npr. MRI, CT) | Da | Da | Hitra magnetna resonanca je pogosto nujna za potrditev hernije ali ukleščenja živca. |
| Kritje zdravil (na beli recept) | Da | Da | Kritje stroškov zdravil, ki jih predpiše specialist. |
| Enostavni ambulantni posegi (npr. aplikacija blokade) | Da | Da | Kritje stroškov protibolečinske blokade, ki lahko hitro olajša akutno bolečino. |
| Ambulantna rehabilitacija (npr. fizioterapija) in posegi | Ne | Da | Hiter dostop do ambulantne rehabilitacije, kot je fizioterapija (ključno za dolgoročno okrevanje), ter posegov. |
Zavarovanec, ki ima sklenjeno eno od zavarovanj, lahko enostavno pokliče na Zdravstveno točko Zavarovalnice Triglav (T: 080 26 64), kjer mu strokovni svetovalci in zdravstveno osebje uredijo termin za pregled pri specialistu ali diagnostično preiskavo v nekaj dneh, tudi v primeru, da še nima napotnice osebnega zdravnika. Tako lahko hitro izve, kaj je vzrok težavam (išias ali kaj drugega) in začne ustrezno zdravljenje, vključno s fizioterapijo. S hitrim dostopom do zdravstvene obravnave in rehabilitacije ter skrajšanju čakalne dobe se lahko hitreje vrne v aktivno življenje.
Preverite, kako lahko poskrbite za svoje zdravje:
- Preverite kritja: Odkrijte vse prednosti zavarovanj Specialisti in Specialisti+, in si zagotovite hiter dostop do specialistov, diagnostike in zdravljenja. Več informacij najdete na: triglav.si/zavarovanja.
- Poiščite asistenco: V primeru težav se obrnite na Zdravstveno točko Zavarovalnice Triglav za hitro in učinkovito usmeritev.
