Nutritivna intoleranca je stanje, ki ga opazimo pri polovici populacije. Gre za pretiran odziv telesa na določeno živilo (običajno beljakovino v živilu), kar ljudje občutimo kot pekoč občutek v želodcu, napihnjenost, driska, slabost, utrujenost, vetrovi, sindrom razdražljivega črevesja, ponavljajoče se glavobole in nepojasnjene izpuščaje. Simptomi, se za razliko od alergije na hrano, pokažejo v 4-72 urah po zaužitju živila in so bolj blagi. Ker pa je reakcija na živilo zapoznela je težje odkriti kaj povzroča težavo.
Značilnosti
Intoleranco na hrano ljudje pogostokrat zamenjujemo z alergijo na hrano, saj sta si med seboj podobni – pa vendar različni. Intoleranca na hrano je zelo razširjena, saj zadeva kar 45 % celotne populacije. Reakcija se pojavi 4 – 72 ur po zaužitju hrane in ravno zaradi zakasnele reakcije pacienti slabemu počutju na znajo pripisati vzroka. Najpogostejši povzročitelji intolerance na hrano so: pšenica in druge vrste žita z glutenom, mleko, jajca, oreščki ter sladkorji v sadju in zelenjavi.
Nutritivna intoleranca in alergija na hrano – kakšne so razlike?
Intoleranca na hrano in klasična alergija se razlikujeta. Poznamo dve vrsti občutljivosti na živila, alergijo na hrano in intoleranco na hrano (skrito alergijo na hrano ali nealergijsko preobčutljivost), ki ju ljudje pogosto zamenjujemo, ker imata nekaj skupnih značilnosti. Pri obeh motnjah gre namreč za ponavljanje nezaželenega odziva na hrano. Najpomembnejša razlika med obema pojmoma je v različni vlogi imunskega sistema, to je telesnega obrambnega mehanizma, ki nas varuje pred bakterijami, boleznimi in tujimi napadalci. Pojem intoleranca jasno določa, da odziva ne sproži neposreden odgovor imunskega sistema na protein v neki hrani, medtem ko pri alergiji ni tako.
Alergija na hrano prizadene manjše število ljudi kot intoleranca, in sicer 2 – 5 % prebivalstva. Imenujemo jo tudi kot t. i. takojšnja alergija na hrano, ker se simptomi pojavijo že od nekaj minut do nekaj ur po zaužitju škodljive hrane. Najpogostejši simptomi alergije na hrano so težave s kožo, dihali in prebavo. Alergije so ponavljajoče in trajajo vse življenje, med najbolj pogoste povzročitelje pa štejemo: arašide, lešnike, jajca, mleko ter ribe in lupinarje.
Vzroki za pojav intolerance
Vzrok, zakaj prihaja do alergije ali intolerance, težko odkrijemo in pogosto tudi ne najdemo, ker je z njunim razvojem povezanih ogromno število dejavnikov. Na razvoj občutljivosti vplivajo okolje, družinske bolezni, starost, narodnost (intoleranca na laktozo je pogostejša pri Azijcih, Afroameričanih in Latinoameričanih) ter zdravstveno stanje. Pojasnjen vzrok lahko najdemo na primer pri intoleranci na laktozo, fruktozo in saharozo, saj nastane zaradi pomanjkanja prebavnih encimov v črevesju. Večja količina hrane izzove nastanek večjih in bolj izrazitih simptomov.
Bolezni, ki povečujejo tveganje za prehransko intoleranco
Intoleranca na hrano se pogosto razvije sama od sebe ali pa jo spodbudijo druge bolezni. To so predvsem bolezni tankega črevesa, kot so Crohnova bolezen, celiakija, akutni oziroma kronični gastroenteritis in avtoimunske bolezni. Vse te bolezni povzročajo vnetje tankega črevesja, ki zmanjšuje količino prebavnih encimov v črevesnih resicah. Te oskrbujejo telo z encimi za prebavljanje in vsrkavanje različnih prehranskih sestavin. Če so resice zaradi vnetja poškodovane, proizvajajo manj encimov in ne morejo opravljati svoje varovalne naloge. Zato tistih prehranskih sestavin, ki vam povzročajo težave, ne zmorete prebavljati in postanete dovzetnejši za razvoj intolerance na hrano.
Testiranje intolerance na hrano
Imunski sistem se na uživanje živil odzove s sproščanjem specifičnih IgG protiteles v kri, kar vodi v aktiviranje imunskega sistema in s tem možnosti za nastanek vnetnih procesov. Vzrok za velik del kroničnih vnetij lahko pripišemo prehrani, zato je dieta ključnega pomena saj izloči tista živila, ki vnetne procese sprožajo. V laboratoriju iz krvi testiramo specifična IgG4 protitelesa. Višja kot je koncentracija protiteles v krvi, več kliničnih znakov lahko pričakujemo. Svetujemo pa vam, da interpretacijo izvida opravi zdravnik/gastroenterolog. Več o testiranju intolerance na hrano.
