Dobra polovica vseh Slovencev (54 %), ki uporablja internet1, išče informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem. Že tretjino predstavljajo tisti, ki so se naročili na obisk pri zdravniku. Kot je ugotovila raziskovalka doc. dr. Sara Atanasova2, je med našim prebivalstvom dvanajst odstotni delež tistih, ki so se že odločili za dostop do lastne zdravstvene dokumentacije prek aplikacije zVEM. Na njej imamo denimo lahko enostavno in vedno pri roki naloženo potrdilo o cepljenju proti covid-19. Kot je še ugotovila raziskovalka, je bil 19-odstoten delež tistih, ki so uporabili druge zdravstvene storitve in se prek spleta (individualno) posvetovali z zdravnikom. Številke bodo verjetno še naraščale.
Kaj poleg naročanja ljudi še zanima v zvezi z zdravjem?
Človek kot družabno bitje pogosto išče stik. Tudi, ko je vprašanje njegovo lastno zdravje, se rad zateče v spletne zdravstvene skupnosti. V njih se srečujejo podobno misleči, od pacientov, potencialnih pacientov in svojcev, da bi pridobili informacije za lažje spopadanje z boleznimi. Običajno gre za prebiranje informacij, ki jih posredujejo moderatorji zdravniki, nato pa si uporabniki med seboj delijo z zdravjem povezane informacije, nasvete, iščejo socialno oporo, se pogovarjajo ali izmenjujejo izkušnje ter imajo skupne interese.
Kakšne nevarnosti prežijo na obiskovalce spleta?
Širše družbene spremembe, dostopnost do svetovnega spleta, njegova vsakdanja raba ter spremenjene potrebe naše družbe v času in prostoru, so nas postavile pred nov izziv ustrezne e-pismenosti. Kaj to pomeni? Če poenonostavimo, gre za zmožnost posameznika, da zna učinkovito in pomenljivo upravljati obsežne ter različne spletne prostore. Pri tem je treba izpostaviti, da je zelo pomembno, kako dobro se zavedamo vsebin različnih spletnih virov. Raziskovalka doc. dr. Atanasova izpostavlja, da je pri iskanju informacij, ki nas zanimajo, zelo pomembno, kako dobro jih znamo poiskati in prepoznati njihovo kakovost. Zelo pomembno je, da znamo presoditi kaj je dober in kaj slab vir informacij.
Vse informacije niso enako kakovostne
Pri iskanju po spletu je ključno, da se zavedamo pomena razumevanja ter preverjanja informacij. Na voljo jih je veliko, a vse niso enako dobre. Njihova vrednost bržkone seže od škodljivih do uporabnih ali koristnih. Vprašanje je, ali znamo ločiti zrno od plev? V pomoč so nam lahko (dobri) spletni iskalniki, ki nas pripeljejo do kakovostnih virov podatkov ali do ponudnikov zdravstvenih storitev. Kot drugo je pomembno, da informacijam ne zaupamo slepo.
Ni namreč redko, da se zdravnik sreča s pacientom, ki v ordinacijo že prinese polno vrečo »znanj s spleta«. Prav to je sicer naredilo premik in pacient je vse bolj vključen v skupno odločanje. Zaradi tega se je okrepila potreba po več komunikacije med zdravnikom in njim ter potreba po zaupanju med njima.
Kaj je dobrega in kaj so izzivi?
Biti sam svoj zdravnik, preveč informacij, postavljanje laičnih samo-diagnoz, alternativne oblike zdravljenja in še bi lahko naštevali, so produkt iskanja informacij na spletu ter hkrati izzivi za prihodnost. Predstavljajo trd oreh za zdravnike, saj pogosto ne pripeljejo do pravih odločitev posameznika, ko je vprašanje njegovo zdravje.
Dostop do informacij vpliva na večjo samozavest posameznika, mu da več vedenja ter večjo samoučinkovitost pri srečevanju z zdravstvenimi težavami, ki ga pestijo. Splet je prinesel še nekaj dobrega: imamo več možnosti pogovora o občutljivih, intimnih ali stigmatiziranih temah. Povezanost prek spleta je omogočila lažje in bolj enostavno druženje bolnikov (in njihovih svojcev) z redkimi ali dolgotrajnimi boleznimi, ki se srečujejo v podpornih skupinah in si tako lajšajo stiske. Četudi živijo na različnih koncih in krajih, se imajo prek spleta možnost bolje povezati in si stati ob strani. Slednje pa je nadvse pomembno pri dobrem okrevanju.
O raziskavi uporabe spleta, prednostih in pasteh (video)
1 Po podatkih SURS za Slovenijo je v prvem četrtletju preteklega leta 89 % prebivalcev med 16 in 74 letom redno uporabljalo internet, 68 % jih je prek spleta opravljalo kakšno aktivnost, ki je bila povezana z zdravjem.
2 Raziskava znotraj projekta “Priložnosti in nevarnosti spletnih zdravstvenih skupnostih za zdravstvo” je tekla med 2018 in 2021.
Foto: Profimedia
