Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, opozarjate strokovnjaki. Za kaj pravzaprav gre?
Protimikrobna odpornost je svetovni problem in ne gre samo za to, da bakterije postajajo vedno bolj odporne. Kar se zdravil tiče, bomo imeli v prihodnosti zelo omejene možnosti, kakšna nam bodo ostala. Farmacevtska industrija nam ob tem sporoča, da v prihodnjih desetih letih ne bo nobenega novega antibiotika, kar zna biti zelo velik problem. Sicer so bile bakterije odporne tudi v preteklosti, od porabe antibiotikov pa postajajo še bolj. Vemo tudi, da imajo v državah, kjer uporabljajo več protimikrobnih zdravil, več težav s protimikrobno odpornostjo.
Dejali ste, da so bakterije vedno korak pred nami.
Da, na eni strani imamo bakterije, ki jih začnemo zdraviti z antibiotiki, vendar se branijo in razvijejo odpornost. Ker tista najbolj fit preživi, začnemo zdraviti z novimi antibiotiki, na katere pa bodo bakterije znova razvile odpornost, kar pomeni, da so vedno en korak pred nami, mi jih vedno znova poskušamo “uloviti” s tem, kar imamo na voljo. Na žalost v zadnjih letih ugotavljamo, da smo prišli do konca tega, kar imamo za zdravljenje, to pa pomeni, da se v določenih trenutkih, žal tudi v Sloveniji zgodi, da dobimo kakšen izolat, ki je povsem odporen na vse antibiotike.
Katere so tiste bakterije, bolezni, ki so danes najbolj odporne?
Kar se tiče samih bolezni, te bakterije ne povzročajo drugačnih bolezenskih slik oziroma drugih bolezni kot bakterije, ki so normalno občutljive za antibiotike. Gre samo za to, da z antibiotiki, ki jih sicer uporabljamo za zdravljenje, na primer pljučnice, okužbe sečil, okužbe kože in podkožja, ne moremo pozdraviti. To pomeni, da smo nekje na istem, kot smo bili pred začetkom ere antibiotikov.
V Sloveniji in tudi po svetu so pravzaprav najbolj problematične tako imenovane po Gramu negativne bakterije, ki živijo v našem črevesju. Tukaj je Escherichia coli, Klebsiela pnevmonije, Proteus mirabilis in podobne. Te bakterije večinoma ne povzročajo okužb, kadar pa gre za operacijo ali kadar smo imunsko oslabeli, takrat pa lahko pride tudi do tega. To pomeni, da lahko dolgo časa živimo z bakterijami v našem telesu, ki so že odporne, pa se ne bo ničesar zgodilo, v kakšnem kritičnem trenutku pa lahko pride do zelo hudih in nevarnih okužb.
Katere so tiste bolezni, zaradi katerih pri tem ljudje vendarle umirajo?
Tukaj gre predvsem za okužbe, povezane z zdravstvom, torej za bolnišnične okužbe. Na primer Mrsa, to je proti medicilinu odporni stafilokok, čeprav pri njej ne gre za tako hude težave, saj obstaja kar nekaj zdravil, s katerimi te bakterijske okužbe uspešno pozdravimo. Tako imenovane po gramu negativne bakterije, na primer Escherichia coli in Klebsiela pnevmonije, ki lahko povzročajo bolnišnično pljučnico, pljučnico povezano z mehanskim predihavanjem, hude okužbe v trebuhu in okužbe sečil, so pa na žalost včasih takšne, da nam ostanejo zdravila, ki so po svoje manj učinkovita, kot bi jih sicer zdravili za takšne okužbe. Po drugi strani pa imajo še dodatne neželene učinke, kar pomeni bistveno slabši izhod zdravljenja.
“Vemo, da so nam antibiotiki prinesli veliko dobrega, zato jih moramo ohranjati za prihodnje generacije.”
Mateja Logar
Pa še ena stvar je zelo pomembna. Dokler ne vemo, da nekdo ima takšno bakterijo, ali je z njo koloniziran ali že okužen, se bomo seveda odločili za drugačno, tako imenovano začetno izkustveno zdravljenje in pri tem se lahko zgodi, da bo nekdo nekaj dni, dokler ne dobimo rezultatov testiranja, brez ustreznega protimikrobnega zdravljenja, ki sicer pri neki precej zoprni okužbi sečnega mehurja, ni tako ogrožujoča, kot sepsa. Pri slednji je zelo pomembno, da že znotraj tistega prvega intervala, to je nekje v prvih dveh urah po stiku z zdravnikom, izberemo čim bolj ustrezen antibiotik. Pokazalo se je namreč, da imajo tisti, ki so dobili napačni antibiotik v prvih šestih urah, bistveno slabše preživetje.
Eden od desetih zdravnikov misli, da ne more škoditi, če predpiše antibiotik, četudi ni indikacije, ste dejali na nedavni novinarski konferenci. Ob tem ste opozorili, da naši zdravniki tako na bolnišnični kot na primarni ravni predpisujejo bistveno preveč antibiotikov.
Tukaj gre za kombinirano situacijo. Gre za to, da smo seveda nekaj časa z antibiotiki ravnali zelo grdo. Predpisovali smo jih tudi takrat, kadar ni bilo indikacije, predpisovali smo jih predolgo časa. Zavedati se moramo, da se ogromno antibiotikov uporabi tudi zunaj humane medicine, to je v veterinarstvu, v kmetijstvu, ribogojništvu, tako da tudi tukaj so veliki problemi, čeprav so tudi na tem področju zmanjšuje poraba antibiotikov. Sicer imajo države, ki uporabljajo več antibiotikov, tudi več težav. Selekcijski pritisk na porabo antibiotikov je pomembno vodilo nastanka nove protimikrobne odpornosti.
Kakšna je po vašem rešitev?
Enostavne rešitve ni. Vemo, da so nam antibiotiki prinesli veliko dobrega, zato jih moramo ohranjati za prihodnje generacije. Vendar se je treba zavedati, da so učinkoviti za zdravljenje bakterijskih okužb, medtem z zdravljenjem virusnih okužb ne bomo dosegli nič. Bomo pa vplivali na pojav odpornosti pri bakterijah v našem telesu, ki so lahko pozneje izvor odpornosti prenašajo na druge bakterije. Rešitev je tudi v tem, da bomo predpisovali čim ožje spektralne antibiotike, kar pomeni takšne, ki delujejo na čim manjši spekter bakterij, se pravi na tiste, ki jih želimo, da jih pozdravimo, ostale pa pustimo pri miru s tem antibiotikom. Pomembno je tudi, da jih ne predpisujemo predolgo in v nepravih odmerkih.
