Imunski sistem ima v organizmu več nalog. V prvi vrsti nas ščiti pred okužbami z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Poleg tega pa zna poiskati tudi okvarjene celice v našem organizmu, npr. rakavo spremenjene, jih uničiti in odstraniti. Odstranjuje tudi ostanke odmrlih celic. Torej je imunski sistem nekakšna vojska, policija in komunala našega telesa. Seveda če deluje pravilno in dobro.
Če pa ni tako, se lahko pojavi pomanjkljiva odpornost s pogostimi in težje potekajočimi okužbami, kronična vnetja, alergije (bolezenske imunske reakcije na neškodljive snovi iz okolja) ali avtoimunske bolezni, ko začne imunski sistem napadati zdrave celice in tkiva lastnega organizma.
Kako bo deloval naš imunski sistem, imamo delno zapisano v genih. Tako vemo, da so v nekaterih družinah pogostejše alergije, v drugih kronične vnetne ali avtoimunske bolezni. A raziskave kažejo, da ja naš genski zapis “kriv” le za okrog 20 % vseh bolezni, za druge pa so ključni dejavniki okolja. Na delovanje imunskega sistema lahko tako gotovo v določeni meri vplivamo sami.
Razvoj imunskega sistema in osnove njegovega delovanja
Imunski sistem se začne razvijati že zgodaj v plodovem razvoju in je ob rojstvu že dobro razvit. Danes vemo, da že na pravilen razvoj imunskega sistema ploda najbrž vplivajo molekule iz materinega okolja, npr. iz hrane, in mikrobi iz materinega črevesa, ust in nožnice s katerimi prihaja v stik že v maternici. Razlog, da so novorojenčki precej neodporni za okužbe, ni toliko v nerazvitosti imunskega sistema kot njegovi zavrtosti, ki je posledica regulacije njegovega delovanja. Takšna zavora je potrebna, da med nosečnostjo ne pride do spopada med materinim in plodovim imunskim sistemom, ker bi prepoznala celice drugega kot nevarne tujke. Gre torej za stanje, ki je podobno tistemu, ki ga z imunosupresivnimi zdravili izzovemo pri bolnikih s presajenimi organi, da njihov imunski sistem ne zavrne in uniči prejetega organa, ki je za imunski sistem prejemnika tujek.
Imunski sistem se v prvih letih življenja intenzivno uči in oblikuje vzorce pravilnega in nepravilnega delovanja. Poleg ločevanja svojega od tujega, da ne napade celic lastnega telesa, se more naučiti tudi kar se da dobrega razlikovanja med telesom nevarnimi in telesu nenevarnimi snovmi iz okolja. Tipičen primer so molekule iz hrane, ki jih mora imunski sistem prepoznavati kot nenevarne in jih tolerirati. Če ob stiku z njimi odgovori z burnim vnetnim odzivom, temu v širšem smislu besede rečemo alergija. Podobno je tudi z neštetimi mikroorganizmi, ki poseljujejo številna področja našega telesa, kožo, prebavila, dihala, nožnico. Večina od njih je neškodljiva, z našim organizmom živi v simbiozi in je zelo pomembna za normalno delovanje telesa. Tudi imunskega sistema. Mikroorganizmi, predvsem črevesni, vstopajo v stik z imunskim sistemom skozi vse naše življenje in so pomembni regulatorji njegovega delovanja.
Imunski sistem je “v najboljši koži” v obdobju mladostništva in mladem odraslem obdobju. Z leti pa začne pešati in se kvariti, čemur pravimo imunosenescenca. To se kaže s slabšanjem odpornosti proti okužbam pa tudi z večjo pojavnostjo rakavih bolezni. Zanimivo je, da težke vnetne in avtoimunske bolezni v najtežji obliki najpogosteje prizadenejo ljudi v letih življenja, ko je imunski sistem na zenitu svoje zmogljivosti. V teh primerih ne gre za slabše, pač pa za narobe delujoč imunski sistem. Delovanje imunskega sistema je namreč silno zapleteno, saj je skrbno regulirano z vrsto medceličnih signalov, ki se predajajo z neposrednimi stiki med celicami in s pomočjo izločanja signalnih molekul, citokinov, ki lahko potujejo tudi v dele telesa ki so oddaljeni od celic, ki jih proizvedejo in potem celicam tam povedo, kaj naj počnejo.
Kako lahko vplivamo na imunski sistem?
Daleč največ lahko naredimo za dobro in pravilno delujoč imunski sistem v obdobju, ko ta zori in programira za delovanje skozi vse življenje, se pravi v obdobju nosečnosti in v prvih letih življenja. Kot rečeno, se razvoj začne že zgodaj in nanj vplivajo številni dejavniki s strani noseče matere: njena prehrana, življenjski slog, škodljive razvade, njena mikrobiota. Ustrezna in raznolika prehrana nosečnice tu igra ključno vlogo. Nekatere raziskave so pokazale, da so tudi ukrepi, ki so vplivali na materino mikrobioto, npr. jemanje nekaterih probiotikov, pozitivno vplivali na razvoj plodovega imunskega sistema.
Dojenje oziroma dejavniki v materinem mleku tudi nudijo na eni strani zaščito dojenčka v obdobju, ko je njegov imunski sistem še slabo pripravljen na odzive in grožnje iz okolja, na drugi strani pa pomembno prispevajo k zorenju in pravilnemu programiranju imunskega sistema otroka. Danes tudi nekateri proizvajalci otroških mlečnih formul vanje dodajajo snovi, ki dobro posnemajo delovanje nekaterih ključnih dejavnikov iz materinega mleka na imunski sistem, npr. oligosaharide človeškega mleka, prebiotične snovi in probiotične bakterije.
Črevesna in v manjši meri tudi ostala mikrobiota je ključen dejavnik pri razvoju pa tudi regulaciji delovanja imunskega sistema. Zato imajo lahko ukrepi, s katerimi ugodno ali neugodno vplivamo na črevesno mikrobioto, kratkoročne pa tudi dolgoročne posledice na imunski sistem. Tako so raziskave pokazale, da imajo ljudje, ki so v otroštvu prejemali večkrat antibiotike, za katere vemo, da zelo neugodno vplivajo na črevesno mikrobioto, veliko več bolezni zaradi nepravilnega delovanja imunskega sistema, npr. alergij in nekaterih kroničnih vnetnih bolezni. Na drugi strani pa lahko z uporabo specifičnih probiotičnih sevov izboljšamo imunski odziv, saj so raziskave pokazale, da je njihovo jemanje zmanjšalo verjetnost za pojav okužb prebavil in dihal. Čeprav na tem mestu ni prostora za široko razlago o pravilni rabi probiotikov, pa je prav, da opozorimo. Pomembno je izbrati pravi sev in kvaliteten preparat, saj drugače ni pričakovati koristnega učinka. Še več, če silno poenostavimo, nekateri probiotični sevi imunski sistem spodbujajo in ga naredijo zmožnejšega za zaščito pred okužbami, drugi sevi pa ga pomirjajo in so uporabni, kadar je ta preveč in slabo regulirano aktiven, na primer pri kroničnih vnetjih.
Splošno je znano, da na delovanje imunskega sistema vplivajo tudi številni vitamini in minerali. To so snovi, ki jih naš organizem ne more proizvesti sam in jih moramo dobiti s hrano. Ali, če je hrana preveč enolična ali so naše potrebe po njih velike, recimo, če smo bolni, s prehranskimi dopolnili. Problem z imunostjo nastane, kadar je teh snovi v telesu premalo. Celice imunskega sistema pa tudi druge celice našega organizma so namreč presnovno zelo aktivne, vitamini in minerali pa so nujno potrebni za delovanje njihove presnove. Najpomembnejši za normalno delovanje imunskega sistema so nekateri vitamini skupine B, vitamin C in vitamin D, med minerali pa cink, magnezij in selen.
Na delovanje imunskega sistema pa vplivajo tudi številne bioaktivne snovi, ki so v hrani, nekaterih zeliščih in glivah pa tudi v zdravilih. Kdo še ni slišal za učinke ameriškega slamnika ali beta glukanov?
Cepljenje
Cepljenje je najbrž najbolj učinkovit način priprave imunskega sistema za obrambo pred okužbami, kar jih poznamo. Gre v bistvu za nadzorovan proces učenja imunskega sistema, ki mu ponudimo neškodljivo obliko ali del škodljivega mikroorganizma, ki ga bo odslej imunski sistem sposoben hitro prepoznati in uničiti. Posebnost imunskega sistema so namreč tudi tako imenovane spominske celice, ki živijo zelo dolgo in si »zapomnijo« prvi stik z nečim škodljivim. Zato je naš imunski sistem ob ponovnem stiku s t škodljivostjo sposoben hitro in učinkovito reagirati. Taka oblika imunosti se lahko razvije po preboleli okužbi ali po cepljenju. Žal še nimamo cepiv proti vsem škodljivim mikroorganizmom, pa tudi odpornost proti ponovni okužbi z leti postopoma pada in se moramo zato za ustrezno zaščito proti nekaterim povzročiteljem bolezni cepiti večkrat.
Kaj pa, če je imunski odziv neustrezen?
Neustrezen imunski odziv lahko privede do številnih bolezenskih stanj. Eno takšnih so alergije, buren imunski odziv na sicer neškodljive snovi iz okolja. Raziskave so pokazale, da vsaj na nastanek nekaterih prehranskih alergij pri otrocih lahko vplivamo s pravilnim uvajanjem mešane prehrane v obdobju “imunskega okna”, ko je naš imunski sistem prožen in najbolj pripravljen za razvoj imunske tolerance na snovi, s katerimi se srečuje prvič. Pomembno je tudi, kje in v kakšnih okoliščinah se imunski sistem prvič sreča z neko novo snovjo (antigenom). Če to srečanje poteka skozi vnetno poškodovano kožo ali črevesno sluznico je več možnosti, da se ne bo razvila ustrezna toleranca, ampak neustrezni vnetni odziv, ki se bo ponavljal vselej, ko se bo imunski sistem ponovno srečal s to snovjo.
Še večji problem je, kadar je imunski sistem neustrezno reguliran in ves čas preveč aktiven. Vzrokov za to je lahko veliko in vsi še niso znani. Pojavljajo se kronična vnetja, z ali brez avtoimunske komponente. O avtoimunosti govorimo, kadar imunski sistem zgubi sposobnost za prepoznavo določene sestavine celic lastnega telesa, kot “svoje” in se začne do teh celic obnašati sovražno in jih uničuje. Tipični primeri so sladkorna bolezen tipa 1, nekatere bolezni ščitnice, nekatere oblike revme, pa sistemske bolezni veziva, kot so lupus, skleroderma, dermatomiozitis.
Kadar je imunski odziv pretiran in škodljiv, običajno uporabljamo za njihovo zdravljenje zdravila, ki zmanjšujejo imunski odziv, kot so kortikosteroidi in imunosupresivi. Žal ta zdravila vplivajo tudi na druge celice in ne zgolj na celice imunskega sistema, od koder izvirajo nekateri njihovi neželeni učinki. Poleg tega pa tako široka zavora imunskega sistema tudi zmanjšuje odpornost bolnikov, ki jih prejemajo, na okužbe. Zato so te pogostejše in predvsem težje potekajoče.
Veliko bolj ciljano vplivamo na prekomerno in neustrezno delovanje imunskega sistema s tarčnimi zdravili, ki so usmerjena proti posameznim citokinom ali celičnim receptorjem, ki so prekomerno aktivni pri posameznih oblikah vnetnih bolezni. V to skupino spadajo različna biološka zdravila in v določeni meri inhibitorji JAK kinaze. Oboje vedno bilj pogosto uporabljamo za zdravljenje kroničnih vnetnih bolezni, kot so revmatoidni artritis, luskavica, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis in številne druge.
Dnevi zdravja
Na Dnevih zdravja v Celju med 17. in 19. novembrom bo imunskemu sistemu in boleznim, ki jih povzroča njegovo nepravilno delovanje, posvečen celoten sklop predavanj strokovnjakov iz različnih področij medicine.
- Posebej zanimivo bo predavanje prof. dr. Orla z naslovom “Imunost za telebane – kako razumeti imunski sistem”, ki bo predstavljeno na enostaven, vsakemu razumljiv in zabaven način, namenjeno vsem obiskovalcem Dnevov zdravja.
- Kateri vitamini, zdravilna zelišča in medicinske glive ugodno vplivajo na imunski sistem, bo na Dnevih zdravja govoril vodilni slovenski strokovnjak na tem področju prof. dr. Borut Štrukelj.
- Poleg tega bo vodilni slovenski strokovnjak na področju vpliva prehrane na imunski sistem, doc. dr. Evgen Benedik, na dogodku predstavil, kako prehrana vpliva na imunski sistem in kakšna naj bo prehrana otrok, da bo razvoj tega sistema optimalen.
Vabljeni bodo tudi vodilni strokovnjaki s področij revmatologije, gastroenterologije, nevrologije in dermatologije, ki bodo govorili o odkrivanju in zdravljenju najpogostejših vnetnih in avtoimunskih bolezni ter odgovarjali na vprašanja obiskovalcev dogodka. Na Dnevih zdravja bodo prisotni tudi najpomembnejši slovenski izvajalci zdravstvenih storitev, ki bodo obiskovalcem nudili neposredne informacije o storitvah, ki jih ponujajo, in kako do njih.
Skupaj z vrsto strokovnih predavanj, možnostjo interakcije s strokovnjaki in informacijami o zdravstvenih storitvah bo dogodek Dnevi zdravja v Celju zagotovil dragocene informacije o ohranjanju zdravja in negi imunskega sistema.
