Ker radon povzroči približno 10 odstotkov primerov pljučnih rakov, se vse več časa namenja ozaveščanju in ukrepom za zmanjšanje izpostavljenosti. Na koncentracijo radona v zraku zaprtega prostora vplivajo značilnost tal, na katerih stavba stoji, ter veliko, oblika, vrsta in starost stavbe ter kakovost njene izgradnje.
Radon v bivalnih prostorih
Radon nastaja pri radioaktivnem razpadu radija v zemeljski skorji in prodira na površje. Na prostem se hitro dvigne v višje ležeče sloje atmosfere, v zaprtih prostorih pa se lahko akumulira in doseže zelo visoke koncentracije. V prostore prodira predvsem iz zemeljskih tal skozi razne odprtine, kot so jaški, odtoki, špranje ali razpoke.
Na območjih z več radona so meritve v stanovanjskih objektih priporočljive, v podjetjih na teh območjih pa po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti obvezne.
Kdo izvaja meritve?
Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji že vrsto let izvaja sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona. V okviru tega programa zagotavljajo redne preglede objektov za izvajanje vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa (vrtci, osnovne in srednje šole, dijaški domovi, bolnišnice, zdravstveni domovi in podobno). Vrsta in obseg meritev sta izbrana tako, da se lahko oceni izpostavljenost delavcev ali posameznikov iz prebivalstva in presodi potreba po ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti.
Zagotavljajo tudi izvajanje meritev radona v zasebnih hišah in stanovanjih v občinah na področjih z več radona. Število meritev na leto je omejeno. Zainteresiranim osebam tudi posodijo enostavni merilnik za začetno preverjanje koncentracije radona v prostoru. Več o tem preberite na spletni strani Uprave RS za varstvo pred sevanji in Zavodu za varstvo pri delu, kjer že zbirajo prijave za brezplačne meritve radona v gospodinjstvih. Referenčna raven koncentracije radona, pod katero ukrepi za njegovo zmanjševanje načeloma niso potrebni, je 300 Bq/m3.
Koncentracije radona znižamo:
- s prezračevanjem prostorov,
- z zatesnitvijo razpok in špranj v tleh in
- večjimi gradbenimi posegi: utrditev talne plošče, prezračevanje jaškov, prezračevanje zemljine pod talno ploščo.
Območja z več radona v Sloveniji
Visoke koncentracije radona v zaprtih prostorih se pričakujejo predvsem na področjih, kjer so tla porozna in zato dobro prepustna za radon – to so predvsem kraška tla in prodnate podlage. Na podlagi do zdaj izvedenih meritev koncentracij radona v Sloveniji in podatkov o geološki sestavi tal so določena območja, kjer je več radona občine: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk.
Dodatne meritve se izvajajo tudi na območjih občin (na zemljevidu obarvano oranžno): Bohinj, Borovnica, Brezovica, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kanal, Kostanjevica na Krki, Kostel, Metlika, Mežica, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Osilnica, Radovljica, Straža, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vuzenica, Žirovnica.
