O druženju za družinsko mizo pišejo tako guruji sodobnega starševstva (npr. Jasper Juul) kot tudi strokovnjaki z medicinskih področij (splošni zdravniki, pediatri). V eni prvih raziskav iz leta 1943 so raziskovalci razpravljali o prednostih skupnih družinskih obrokov s sociološkega in kulturnega vidika: »Pogovor za družinsko mizo je bistveni del procesa, v katerem družina uvede otroka v življenje družbe.« (Bossard, J, 1943). Kasnejše presečne raziskave (npr. kanadskih raziskovalcev iz leta 2015) so potrdile tezo ter opozorile, da obstaja pozitivna povezava med pogostimi družinskimi obroki ter povečano samozavestjo in šolskim uspehom.
Pogosti skupni družinski obroki zmanjšujejo možnost motenj hranjenja, zlorabe alkohola in drugih drog, nasilnega vedenja, depresije in samomorilnih misli pri mladostnikih. Skupni obroki še posebej dobro – kot varovalni dejavnik – vplivajo na duševno zdravje mladostnic.
Raziskava iz leta 2022 (The American Heart Association) je pokazala, da je 91 odstotkov staršev poročalo, da so člani njihovih družin občutno manj pod stresom, če redno jedo skupaj.
Nenazadnje številne študije kažejo, da skupno prehranjevanje pripomore tudi k lažjemu nadzoru telesne teže.
Skupni obroki krepijo zdrave prehranjevalne navade, še zlasti med mladostniki. Njihova hrana vsebuje več sadja, zelenjave in manj nezdrave ocvrte hrane in sladkih pijač. Družine, ki skupaj načrtujejo, pripravljajo in jedo obroke, manj hrane zavržejo in razvijejo do hrane spoštljivejši odnos.
Se sprašujete, kako lahko skupni obroki vplivajo na samozavest vaših otrok
Strokovnjaki z Univerze Stanford (Stanford Medicine Children’s Health) ugotavljajo, da ko otroke s pristnim zanimanjem spodbudite, da govorijo o svojem dnevu in jih poslušate, sporočate, da jih cenite in spoštujete.
S tem, ko jih spodbujate, da sodelujejo pri opravilih, povezanih s pripravo obrokov (tudi priprava mize in pospravljanje, ne samo priprava hrane), krepijo svoje veščine in jim dajo pomembno vrednost kot članom družine. Imajo svoje naloge, vanje polagamo tudi zaupanje, da jih bodo opravili.
Kaj o skupnih obrokih pravi slovenska psihoterapevtka
Geštalt terapevtska svetovalka Ana Rožman, pravi, da so ena od novodobnih stisk velika pričakovanja, kaj naj bi starš in otrok moral v hitrem tempu vsakdana.
˝Zaupam v svoje kliente, da bodo zmogli. Zastavljamo si majhne koraki, saj ni potrebno nekaj velikega, gre za spreminjanje odnosa počasi. Pričnemo z nečim, kar je lažje in nam spreminja kvaliteto življenja in pozitivno vpliva na partnerske in družinske odnose. Otroci in starši se ob skupni pripravi hrane in obroka povežejo, so skupaj, se naučijo sodelovanja, spoznavajo raznovrstno hrano in ravnanje z njo, otroci se čutijo pomembne, ker so prispevali z delom na to, kar je na mizi. Posledično pomeni hrana na mizi obred, kjer si družina vzame čas, da se posluša, sliši, da izrazi hvaležnost… Ob družinski mizi dobivamo moč za dnevne izzive… Če delajo otroci in starši skupaj, se lahko tudi smejijo, morda tudi skregajo (vse to pa je odnos), potem se tudi pobotajo, si oprostijo… se naučijo, da lahko vsak da svoj delež pri pripravi hrane od bolj preproste do zapletene naloge. Otroci uživajo, če pripravijo svojo jed… Tudi samo hranjenje pri mizi je pomembno, da se umirimo, brez telefonov, da okušamo hrano, ne goltamo, pri skupnem obroku sodeluje toliko čutov… Pomembno je, da si vzamemo čas… Dovolj je to. Pa četudi nam na začetku uspe le nekajkrat na teden… Da smo le na poti, da nadaljujemo s stvarmi, ki nas krepijo in da nekdo verjame, da nam bo uspelo.˝
pravi Ana Rožman, ki terapevtsko svetuje v projektu eSOS – Spletna prepoznava socialnih stisk.
Kakšne prednosti še imajo skupni obroki
Otroci se ob starših poleg sodelovanja, za skupno mizo učijo tudi zdrave komunikacije brez motenj elektronskih naprav (pametnih telefonov, tablic, televizije, računalnikov, radia ipd.). Če otroke vključite v pogovor, jih naučite poslušati in jim omogočite, da izrazijo svoje mnenje. To omogoča vašim otrokom, da imajo aktiven glas v družini.
Pogovori širijo besedni zaklad in bralne sposobnosti otrok, ne glede na socialno-ekonomski status družine. Skupni obroki omogočajo vsakemu družinskemu članu, da razpravlja o svojem dnevu in deli vznemirljive novice. Otroci na ta način dostopajo tudi do sveta staršev, kajti v družini je pomembno počutje vseh, ne le otrok.
Razvijajo empatijo, sočutje in spoštovanje. Otroci in mladostniki tako čutijo varnost in pridobijo izkušnjo, da niso samo oni tisti, ki so kdaj žalostni, da je slab dan nekaj, kar se dogaja tudi drugim. Starši lahko spregovorijo o aktualnih temah v družbi ter tako pridobijo pomemben vpogled v mišljenje svojih otrok in mladostnikov.
Občutek povezanosti, ki ga zagotavljajo družinski obroki, pomaga pri vzgoji v duševno zdrave odrasle osebe. Pogosti skupni obroki pozitivno vplivajo na otrokove vrednote, motivacijo, identiteto in samospoštovanje.
Kako pogosto naj bi sedli skupaj za mizo
Raziskovalci s Floridske univerze za največji izkoristek pozitivnih vplivov skupnih obrokov priporočajo, da se družinski člani zberejo vsaj štirikrat ali petkrat na teden po eno uro. Naj bo to čas, ko eksperimentirate z zabavnimi recepti, prenovite stare recepte z bolj zdravimi alternativami, priredite obede s “tematsko” kulinariko (npr. italijansko, mehiško). Starši, pozanimajte se, katere so najljubše jedi vaših otrok in jih občasno dajte na jedilnik (tako da vsi člani pridejo na vrsto), ustvarite pa tudi svoje recepte.
Kako spremeniti slabe navade in okrepiti dobre
Nikoli ni prepozno, da pričnete z novo družinsko tradicijo. Če pogovora ob družinski mizi še ne prakticirate in ne veste, kako bi se ga lotili, je prvi nasvet, kot je že bilo omenjeno, da v času obroka ugasnete vse elektronske naprave.
Med obrokom spodbujajte prijeten in spoštljiv pogovor. Nekaj namigov, kako spodbudimo pogovor za družinsko mizo nam predstavlja t.i. metoda vrtnice. Vrtnico sestavljajo cvet, trni in popek: prisotni delijo z ostalimi nekaj, kar jih je čez dan razveselilo (cvet), razžalostilo (trn) in tisto, česar se ta oseba veseli (popek). Pri tej metodi je pomembno, da spregovorijo vsi družinski člani, tudi starši. Vprašanja postavljamo na prijazen in ne zasliševalski način, saj nas res zanima, kaj oseba doživlja, ne da zgolj zbiramo informacije, kje ga je spet nekdo polomil. Bodimo aktivni poslušalci, dovolimo, da se otroci učijo od nas pozornega poslušanja, obenem pa jih vključujmo v pogovor. Tako krepimo otrokovo sposobnosti komunikacije in dvigamo njihovo samopodobo.
Čeprav skupni družinski obroki terjajo določen napor, energijo in čas, koristi za duševno in telesno zdravje otrok in odraslih več kot poplačajo vložen trud. Naj to za vas ne bo stran vržen čas, ampak nekaj kar polepša dan in je naložba v dobro počutje, povezanost in celostno zdravo prihodnost vseh družinskih članov.
Viri:
Bossard JHS. Family table talk – an area for sociological study. American Sociological Review. 1843;
8(3):295-301.
M. E. Harrison idr. Systematic review of the effects of family meal frequency on psychosocial outcomes in youth. Can Fam Physician. 2015 Feb; 61(2): e96–e106.
J. Lyttle and E. Baugh, The Importance of Family Dinners (FCS2286), Department of Family, Youth and Community Sciences (Archived).
J. E. Anderson and D.Trumbull. The Benefits of the Family Table. American College of Pediatricians – February 2021
https://www.stanfordchildrens.org/en/topic/default?id=why-the-family-meal-is-important-1-701
https://sfyl.ifas.ufl.edu/archive/hot_topics/families_and_consumers/family_dinners.shtml
https://newsroom.heart.org/news/new-survey-91-of-parents-say-their-family-is-less-stressed-when-they-eat-together
https://sfyl.ifas.ufl.edu/archive/hot_topics/families_and_consumers/family_dinners.shtml
