Nemška skupina BHZ je pred nekaj dnevi sporočila, da morajo iz zdravstvenih razlogov odpovedati turnejo, sedaj pa so razkrili novico, da je umrl njihov član, 26-letni glasbenik in igralec Pablo Grant. Zanj je bila usodna tromboza. “Družina in prijatelji pokojnika so globoko užaloščeni in prosijo, da spoštujete zasebnost in do nadaljnjega z njimi ne vzpostavljate stikov. Zahvaljujemo se vsem oboževalcem, ki so vsa leta spremljali in podpirali Pablovo umetniško pot,” so še zapisali.
Grant je bil nemški javnosti znan predvsem iz nadaljevanke Polizeiruf 110, v kateri je od leta 2020 igral komisarja Güntherja Márqueza. Gledali pa so ga tudi v znani seriji Tatort.
Kaj je tromboza?
Strjevanje krvi je zelo natančno reguliran proces, saj v telesu običajno vlada ravnovesje med mehanizmi, ki strjevanje krvi spodbujajo, in mehanizmi, ki ga zavirajo. Če je ta mehanizem kakorkoli moten, lahko nastane krvni strdek. Strdek ovira ali povsem prepreči pretok krvi po žilah.
Stanje, ko v žili nastane strdek, se imenuje tromboza. Ločimo med arterijsko in vensko trombozo. Dejavnikov tveganja za nastanek tromboze je več, stanje pa je lahko za bolnika tudi usodno. Najbolj znani obliki arterijske tromboze sta srčni infarkt in možganska kap. Med dejavnike tveganja za njun nastanek spadajo kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, povišan holesterol in drugi.
Pri venski trombozi so dejavniki tveganja poškodbe, operativni posegi, sedeči način življenja, zdravljenje v bolnišnici, pri ženskah med drugim tudi jemanje kontracepcijskih tablet, vpliv imajo tudi geni. Daleč najpogosteje strdek nastane v venah spodnjih okončin in v medenici. Če krvni strdek zamaši vene pljuč, nastane pljučna embolija.
Bolniki z vensko trombozo so povprečno mlajši kot bolniki z arterijsko trombozo. Po besedah vodje svetovalne skupine za cepljenje prof. dr. Bojane Beović, dr. med., je pogostnost hudih strdkov tri na 1000 ljudi na leto. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je bilo v Sloveniji v obdobju 2015-2019 letno samo zaradi pljučne embolije hospitaliziranih med 912 in 986 ljudi. Med hospitaliziranimi je bilo več žensk kot moških.
Zdravljenje globoke venske tromboze vključuje zdravila, imenovana antikoagulanti (sredstva za redčenje krvi), kompresijske nogavice in dvigovanje prizadetih nog ob različnih urah, skozi celoten dan. (Vir: Mojalekarna.com)
Kaj so simptomi venske tromboze?
Globoka venska tromboza se lahko pojavi brez opaznih simptomov. Lahko pa se pojavijo:
- otekanje noge ali roke
- bolečina ali občutljivost v nogi ali roki
- predel vaše noge ali roke je lahko toplejši kot običajno
- rdeča ali razbarvana koža
- vene blizu površine vaše kože so lahko večje kot sicer
- bolečina v trebuhu ali boku, če krvni strdki prizadenejo vene globoko v trebuhu
- hud glavobol (običajno se pojavi nenadno) in/ali epileptični napadi, ko krvni strdki prizadenejo možganske žile
Kdaj k zdravniku?
Če se pojavijo simptomi tromboze, se nemudoma obrnite po pomoč. Bodite pozorni tudi na simptome pljučne embolije – smrtno nevarnega zapleta globoke venske tromboze.
Opozorilni znaki in simptomi pljučne embolije so (Vir: klinika Mayo clinic):
- nenadna kratka sapa
- bolečina ali nelagodje v prsih, ki se poslabša, ko globoko vdihnete ali zakašljate
- občutek vrtoglavice ali omotice
- omedlevica
- hiter utrip
- hitro dihanje
- izkašljevanje krvi
