Telesna drža odraža našo osebnost, odvisna pa je od naše telesne zgradbe, poklica, duševnega stanja, počutja in tudi zdravja. Pogosto se spreminja hkrati z našim razpoloženjem: kadar smo vedri, zadovoljni in čili, je naša drža zravnana in pokončna, kadar smo bolni, pa se držimo sključeno, saj mišice ne dobivajo dovolj živčnih pobud za vzdrževanje napetosti. Pomembno je, da pri otrocih poskušamo preprečiti oziroma izboljšati nepravilno držo hrbtenice, ramen in spodnjih okončin, saj to utegne pripeljati do strukturnih sprememb in deformacij v poznejših življenjskih obdobjih. Preberite, kako.
Urimo mišice
Pri pravilni drži so deli telesa razporejeni tako, da zagotavljajo dobro ravnovesje ob najmanjši možni obremenitvi sklepov in mišic. Pri normalni drži je telo v gibanju in mirovanju v ravnotežju ob minimalni obremenitvi, zaradi česar so nosilne strukture bolje zaščitene pred degenerativnimi spremembami in poškodbami. Pri slabi, nepravilni drži gre za nepravilnosti v obliki in položaju hrbtenice, ramen in spodnjih okončin, ki niso posledica okvar na kostnem ali živčno-mišičnem sistemu, marveč so posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja mišic, ki pa ga je mogoče v celoti odpraviti. Razlikovati moramo med nepravilno držo in telesnimi napakami ali deformacijami. Pri slabi drži gre za funkcionalne motnje, medtem ko gre pri deformacijah za strukturne spremembe, ki jih ni mogoče popraviti hote, torej s silo mišic.
Od funkcionalne motnje do deformacij
Najpogostejše spremembe na hrbtenici nas lahko pestijo že v mladi, še pogosteje pa v odrasli dobi – gre za degenerativne spremembe medvretenčne ploščice. Vzroke za degenerativne spremembe lahko najdemo že pri dojenčku. Tako imajo ljudje, ki so kot malčki dolgo plezali po vseh štirih, bolj zdravo hrbtenico kot tisti, ki so se že zgodaj postavili na noge. V obdobju rasti lahko vsaka funkcionalna motnja, ki je dovolj velika in dolgotrajna, pripelje do poznejših strukturnih sprememb oziroma deformacij. Prav to je eden od ključnih razlogov, zakaj je slaba drža tudi medicinsko vprašanje. Nepravilna drža je škodljiva tudi zato, ker se zaradi nje razvijejo neustrezni refleksi drže, ki ostanejo trajni, čeprav niso ne smiselni ne učinkoviti. Tak človek se giblje, ohranja ravnotežje ter opravlja opravila z večjim mišičnim naporom, to pa ima za posledico hitrejšo utrujenost, manjšo storilnost in hitrejše izrabljanje oziroma staranje tkiv.
Vzroki za slabo držo pri otrocih
Glavni vzrok za nastanek nepravilne ali slabe drže pri otrocih in mladini je utrujenost osrednjega živčevja. Predšolski otrok je telesno izredno dejaven, če je v okolju, ki mu to dopušča. Z vstopom v šolo je nenadoma prisiljen mirno sedeti po več ur na dan. Tudi doma mu naložimo delo, ki spet zahteva sedenje. Novo duševno delo pa zahteva ogromno energije. Otroku se odpira nov svet, obenem pa slabi njegov naravni nagon po gibanju. Če k temu dodamo še pomanjkanje čistega zraka, sončne svetlobe in kakovostne, polnovredne hrane, se ne gre čuditi, da vsi ti dejavniki skupaj s pomanjkanjem gibanja in številnimi škodljivimi vplivi sodobne civilizacije pripeljejo do kronične utrujenosti in tako številnih primerov slabe drže.
V šoli lahko k okvari hrbtenice prispevata dolgotrajno sedenje in neustrezna šolska klop. Prenizka klop namreč zahteva sklanjanje, to pa povzroči okrogel hrbet in napetost v vratnem delu hrbtenice. Problematične so tudi težke šolske torbe, sploh če otrok torbo nosi v eni roki, zaradi česar se hrbtenica nagne v eno stran.
Slaba drža in nagnjenost medenice
Nepravilnost drže je težko natančno oceniti, saj avtorji iz istega okolja neodvisno omenjajo, da je slabo držo zaznati pri 5 do 95 odstotkih ljudi! Različni avtorji tudi dokaj različno razlagajo slabo držo. Eden od pomembnejših merljivih dejavnikov pri ocenjevanju drže je nagnjenost medenice (pelvična inklinacija). Glede na pelvično inklinacijo razlikujemo med štirimi vrstami okvar drže:
- povečana pelvična inklinacija in mobilna hrbtenica povzročita lumbalno lordozo (ledvena vbočenost),
- povečana pelvična inklinacija in poudarjena izbočenost prsno-ledvene hrbtenice povzročita nagnjen hrbet,
- zmanjšana pelvična inklinacija in mobilna hrbtenica povzročita raven hrbet,
- povečana pelvična inklinacija in prsno-ledvena izbočenost povzročita okrogel hrbet.
Vse štiri okvare pa so pogojene z nezadostnim delovanjem hrbtnih in trebušnih mišic ter mišic spodnjih okončin, ki se pripenjajo na medenico. V skladu z vrsto okvare je treba izvajati vaje za krepitev ustreznih mišic, ki jih ponujajo šolske ambulante, terapijo pa določi specialist fizikalne medicine (fiziater).
Aktivno sedenje
Stoli z gibljivo podlago oziroma gibljivim sedalom preprečujejo slabo držo in posledično degeneracijo medvretenčnih ploščic. Zaradi nenehnega gibanja sedala morajo hrbtne mišice ves čas delovati. Tako ne pride do enostranske obremenitve hrbtenice oziroma ploščic: obremenitev je razporejena na ves medvretenčni prostor, enkrat na levi in drugič na desni strani.
Takšen stol spodbuja in omogoča aktivno sedenje. Njegove koristi so naslednje:
- razbremenjuje diskus in vretenca, s čimer preprečuje prezgodnje okvare medvretenčnih ploščic,
- spodbuja vzravnano držo;
- krepi hrbtne in trebušne mišice, močne mišice pa so osnova za čim poznejšo okvaro medvretenčne ploščice,
- spodbuja svobodno gibanje telesa v želeni smeri.
Izkazalo se je, da je sedenje na takšnem stolu zdravo, saj pomembno prispeva k mišični aktivnosti stabilizatorjev hrbtenice v sedečem položaju, razbremeni hrbtenico v ledvenem delu hrbta, izboljšuje duševno počutje ter pripomore k večji zbranosti in storilnosti.
Ena ura vaj dvakrat na teden je premalo
Dolga leta sem delal v šolski polikliniki, kjer sem se ukvarjal predvsem z vprašanjem slabe drže pri šolarjih. Otroci so hodili na posebne vaje za izboljšanje slabe drže, ki pa nikakor niso zadostovale, saj po ena ura vaj dvakrat na teden ni dovolj za popravljanje slabe drže – čeprav je po drugi strani tudi to bolje kot nič.
Poskrbimo za dobro držo
Slaba telesna drža slabo vpliva tudi na duševnost. Pogosto je vzrok za posmehovanje sošolcev, kar pri otroku lahko pripelje do manjvrednostnih občutkov. Zato je pomembno, da že v zgodnji otroški in predvsem v šolski dobi skrbimo za dobro držo.
