Barvila so snovi – pigmenti, pridobljeni iz surovin naravnega izvora (npr. karamel, karoteni, klorofili idr.), sintetično, torej kemijsko, npr. tartrazin, sunset yellow, allura red idr.) ali z biotehnologijo, pri čemer jih izdelujejo mikroorganizmi (npr. likopen, lutein).
Barvila za živila živilo obarvajo ali poudarijo njegovo naravno barvo. Običajno se ne zaužijejo kot živilo in se ponavadi ne uporabljajo kot tipične sestavine živil.
Ali je za zdravje škodljivo, če zaužijemo več barvila, kot je sprejemljivi dnevni vnos?
Sprejemljivi dnevni vnos s kratico ADI (ang. acceptable daily intake) je količina substance, ki jo brez tveganja za zdravje ljudje lahko zaužijemo vsak dan skozi celo življenje. Sprejemljivi dnevni vnos je praviloma določen na podlagi odmerka, ki ni povzročil škodljivih učinkov pri poskusih na živalih, z uporabo dodatnega varnostnega faktorja 100, ki upošteva razlike med živalmi in ljudmi. Za ljudi je tako sprejemljiv prehranski vnos še 100–krat nižji od tistega odmerkaa pri živalih, ki ni povzročil škodljivega učinka. To pomeni, da tudi če presežemo sprejemljivi dnevni vnos, še ni nujno, da bo to imelo negativne učinke na zdravje.
Pristojni znanstveni odbori upoštevajo vse nove ugotovitve glede varnosti aditivov za živila in po potrebi spremenijo sprejemljive dnevne vnose (ADI), kot je bilo to v primeru treh barvil za živila (E102, E110 in E124) v letu 2009.
Kakšno količino obarvanega živila lahko zaužijem, da to ne bo škodovalo mojemu zdravju?
Z zmerno in uravnoteženo prehrano je verjetnost, da bi presegali sprejemljive dnevne vnose za posamezne aditive, zelo nizka. Tudi če bi ob redkih posebnih priložnostih prišlo do zaužitja večjih količin obarvane hrane (npr. rojstni dnevi, zabave), to glede barvil ne predstavlja večjega tveganja za zdravje.
Ali sem lahko alergičen na barvila za živila?
Tartrazin (E102) je rumeno barvilo, ki se največkrat uporablja v brezalkoholnih osvežilnih pijačah, slaščicah in omakah. Študije kažejo, da uživanje hrane, obarvane s tem barvilom, lahko povzroči določene alergijske (intolerantne) odzive, kot so izpuščaji na koži (urtikarija), dermatitis, astmatični simptomi ali alergijski nahod (rinitis), vendar pri zelo nizkem številu ljudi. Uporaba tartrazina v živilih sicer v zadnjih letih vse bolj upada.
Ali sme biti v živilih več barvil?
Proizvajalci smejo za obarvanje svojih izdelkov uporabljati več barvil, vendar njihova vsota ne sme presegati najvišje dovoljene vsebnosti barvil v določeni kategoriji živil npr. v sladoledih 150mg/kg.
Ali so mešanice umetnih barvil in drugih aditivov lahko škodljive za zdravje?
Varnost hrane se presoja glede na posamezne dejavnike tveganja in ne kot mešanica vseh sestavin in prisotnih substanc. Tudi sicer se znanstveni podatki trenutno zbirajo na način, ki omogoča presojo varnosti posamezne substance, razen v primerih, ko študije pokažejo, da so si določene substance tako podobne glede razgradnje v našem organizmu, da se njihov vpliv sešteva.
Na uveljavljen način se varnosti mešanic še ne da presojati, saj dejansko obstaja neskončno število možnih kombinacij aditivov in drugih substanc, ki so naravno prisotne v hrani, poleg tega bi bilo treba upoštevati tudi razlike v sestavi živil in prehranskih navadah.
Hrana, ki je tako predelana, da potrebuje več aditivov, naj tudi sicer ne bo pogosto na našem jedilniku. Od aditivov za živila so barvila in arome velikokrat tehnološko »najmanj potrebni« aditivi.
