18. decembra 2007 je Generalna skupščina sprejela resolucijo 62/139, ki razglaša 2. april za svetovni dan zavedanja o avtizmu. Resolucija spodbuja države članice, naj med svojim prebivalstvom povečajo zavedanje o avtizmu ter s tem pripomorejo k zgodnji diagnozi avtizma in čim prejšnje posredovanje pri posamezniku.
Diagnosticirati avtizem ni lahko, saj diagnoza temelji na vedenju in ne na bioloških, organskih pokazateljih (npr. s pregledom krvi, urina itd. ne moremo diagnosticirati avtizma).
Avtizem je razvojna motnja, ki se kaže predvsem na nivoju komunikacije – tako verbalne kot neverbalne, socialnih veščinah, obnašanju in pri učenju.
Avtizem ni motnja v duševnem razvoju, čeprav imajo posamezniki z avtizmom velike težave z učenjem na običajen način. Motnjo v duševnem razvoju ima približno 25 % posameznikov z MAS.
Avtizem je nevrološko – biološka motnja katere simptome lahko omilimo z zgodnjo obravnavo. Od te je odvisno v koliki meri se bodo razvili otrokovi potenciali in koliko bo napredoval na področjih, kjer ima primanjkljaje.
Zato moramo biti pozorni na znake kot so:
- otrok se ne odziva na svoje ime,
- ne zna postaviti vprašanj, povedati kaj želi,
- razvoj govora zaostaja ali pa je bil prej govor razvit, potem pa kot, da bi se »izgubil«, ponavljanje besed, stavkov,
- ne sledi navodilom,
- včasih se zdi kot, da je gluh,
- ne kaže s prstom in ne pomaha z roko,
- raje se igra sam, ne kaže zanimanja za vrstnike,
- določene veščine osvaja zelo zgodaj,
- očesnega kontakta ni ali pa je minimalen – izmika direkten pogled v oči sogovornika,
- zdi se, kot da je v svojem svetu, drugi kot da zanj ne obstajajo …
Podrobnejše informacije preberite v priloženi PUBLIKACIJI.
Ali vas zanimajo izkušnje in mnenja staršev o vzgoji in šolanju otrok s posebnimi potrebami? Želite zaupati svojo zgodbo ali povprašati za mnenje ali nasvet? Vabljeni na forum Otroci s posebnimi potrebami.
Vir: Center za avtizem
