Maribor – V mariborskem Habakuku je v petek, 27. novembra 2009 potekal 2. Mariborski onkološki dan. Tema letošnjega zbora medicinske stroke s tega področja, ki ga poleg UKC Maribor soorganizirajo tamkajšnja medicinska fakulteta, Onkološki inštitut Ljubljana in Slovensko združenje za gastroenerologijo in hepatologijo, so bili standardi in novosti na področju malignih obolenj želodca.
Rak želodca je po besedah vodje organizacijskega odbora in predstojnika oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo v mariborski bolnišnici Stojana Potrča peto najpogostejše rakavo obolenje pri moških in šesto najpogostejše rakavo obolenje pri ženskah. Kljub vsemu pa je umrljivost za to boleznijo še vedno precej velika in na določenih endemskih področjih dosega celo stopnjo incidence. Vsa ta dejstva so po njegovem zastrašujoča, še posebej, če pomislimo, da se v Sloveniji ta oblika raka še vedno odkriva v pozni obliki.
Šele v zadnjih letih je bil opazen minimalni pozitivni trend pri zgodnjem odkrivanju, vendar še vedno predstavljajo zgodnje oblike te bolezni manj kot tretjino bolnikov. Kot je dejal, je ravno tukaj iskati razlog visoke smrtnosti bolnikov, hkrati pa tudi svetlo luč, saj so za prihodnost še vedno odprta vrata za izboljšanje diagnostike, kirurške terapije in onkološkega zdravljenja. “Združevanje različnih modalitet zdravljenja je omogočilo bolnikom, ki so pred leti bili obsojeni na hitro smrt, dolgoročno preživetje. Slednja so v specializiranih centrih dosegla desetletna preživetja do 36 odstotkov.
Tudi v Sloveniji se bližamo takšnim vrednostim, ravno zaradi sodelovanja specialistov različnih strokovnosti, nenehnega izpopolnjevanja, uvajanja svetovnih onkoloških novosti, navsezadnje pa tudi z lastnimi raziskovalnimi dosežki,” je v uvodniku k letošnjemu dogodku med drugim zapisal Potrč.
Ena izmed oblik za dosego želenega napredka želi biti tudi Mariborski onkološki dan. V sklopu letošnjega, že drugega enodnevnega kongresa bodo imeli udeleženci priložnost slišati mnenja in poglede strokovnjakov svetovnega merila na določenih ozko specializiranih področjih. Z zbrano teorijo in prakso strokovnjakov slovenskega in širšega prostora, ki so vključeni v celostno obravnavo bolnika, bodo tako dobili bazo informacij, na podlagi katere lahko izboljšajo kakovost interdisciplinarnega pristopa.
Po mnenju organizatorjev mariborskega posveta takšen način izmenjave informacij predstavlja napredek v smislu večjega znanja in višje ravni storitve za bolnika, saj je v primeru entitete malignega obolenja želodca odprtih še mnogo vprašanj.
Vir: sta
