Dojenček ima namreč naravno sposobnost, da s svojo ljubkostjo, če je treba pa tudi s predirljivim jokom dobi tisto, kar v določenem trenutku najbolj potrebuje – to pa je najpogosteje toplo materino naročje, v katerem se počuti varnega in kjer je na dosegu ust najboljša možna hrana in pijača. Tudi na področju dojenja nas narava preseneča s kompleksnostjo in obenem s preprostostjo tega enkratnega procesa. Matere imajo namreč globoko v sebi vgrajene mehanizme, s katerimi se instinktivno odzovejo na otrokovo potrebo po dojenju. In če jim le prisluhnejo, so lahko prepričane, da so storile najboljše za svojega otroka.
V prvih tednih po porodu, ko so matere povsem prevzete nad dojenčkom in se posvečajo predvsem zadovoljevanju njegovih potreb, hkrati pa v veliki meri pozabljajo na svoje lastne, z dojenjem koristijo tudi sebi – svojemu telesnemu in duševnemu zdravju, tako kratko kot dolgoročno.
Telesne prednosti dojenja za mater
Dojenje je naravno nadaljevanje procesa reproduktivnega cikla, ki se je začel s spočetjem ter nadaljeval z nosečnostjo in porodom. Če mati doji novorojenčka takoj po porodu, se med nosečnostjo vzpostavljeno ravnovesje hormonov dlje časa ohrani, kar zelo ugodno vpliva na njeno splošno počutje. Poleg tega se maternica pod vplivom hormona oksitocina, ki se izloča ob otrokovi stimulaciji bradavic, intenzivneje krči, kar mnoge ženske, zlasti tiste, ki so že kdaj rodile, čutijo prve dni ali tedne po porodu. Tako se ta izjemni organ, ki se je med nosečnostjo močno raztegnil, hitreje povrne v prvotno velikost, obenem pa se zmanjša verjetnost hudih poporodnih krvavitev.
Mnoge matere se po porodu srečujejo tudi s presežkom kilogramov in ravno dojenje jim lahko pomaga, da lažje dosežejo telesno težo, ki so jo imele pred porodom. Običajno je, da si telo med nosečnostjo pripravi nekaj rezerve za dojenje, v obliki kilograma ali dveh, včasih pa tudi več, maščobnega tkiva. To je naravna priprava na povečano porabo kalorij med dojenjem, ki znaša približno 750 dodatnih kilokalorij dnevno. Tako se odvečni kilogrami brez posebnih metod in na prijeten način počasi “pretvorijo” v mleko, seveda ob ustrezni materini prehrani. Niso redke doječe matere, ki so nekaj mesecev po porodu celo bolj zadovoljne s svojo postavo, kot so bile pred nosečnostjo.
Z različnimi raziskavami je bila dokazana 98 % verjetnost, da ženska, dokler polno doji (ne dodaja otroku druge hrane ali pijače, doji vsaj na štiri ure, kar velja tudi za ponoči, in ki otroku ne daje dude) ne bo ponovno zanosila. To pomeni, da je takšno dojenje zelo učinkovita in naravna metoda kontracepcije, ki nima negativnih stranskih učinkov na telo kot mnoge druge kontracepcijske metode, temveč ravno nasprotno. Dokler otrok še toliko potrebuje mater, da se želi dojiti tako pogosto, pač še ni pripravljen na novega sorojenca in materino telo se na sporočilo genialno odziva.
Ko se mati in otrok uskladita, običajno dojenje lepo steče in postane nepopisen užitek za oba. Mati med hranjenjem otroka počiva, saj ji ni treba tekati po stekleničke, jih greti ali ohlajati, jih pomivati, sterilizirati, skrbeti za nabavo nadomestkov materinega mleka … pač pa enostavno stisne lačnega ali sitnega dojenčka k sebi, kjer je najboljša hrana za potešitev lakote in pijača za potešitev žeje, na voljo v vsakem trenutku, brezhibno čista, ravno pravšnje temperature in idealne sestave. Na ta način je tudi nočno hranjenje enostavnejše in manj zmoti nočni mir matere in dojenčka ter ostalih družinskih članov. Nekatere matere imajo dojenčka tudi ponoči pri sebi in ga kar v polsnu podojijo ali pa kar med dojenjem zaspijo nazaj, tako da zjutraj pogosto sploh ne vedo, kolikokrat so ponoči dojile.
Zelo zanimivi so tudi rezultati raziskav, ki so pokazali, da je bila dolgoročno pri ženskah, ki so dlje časa dojile, manjša verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojke ali rodil. Dokazano je tudi, da dojenje zmanjšuje tveganje, da bo ženska zbolela za osteoporozo, saj se po končanem dojenju izredno poveča absorpcija kalcija v telesu.
Čustvene prednosti dojenja za mater
Dojenje je ljubeč odnos med materjo in otrokom, ki obema nudi številne telesne dotike. Le-ti so za otrokov psihični razvoj ravno toliko pomembni, kot je na primer za otrokov telesni razvoj pomembna ustrezna prehrana. Ti ljubeči dotiki imajo pomembno vlogo pri večji občutljivosti mater pri zaznavanju otrokovih potreb, saj sta v simboličnem pomenu še vedno eno in kar se dogaja enemu, intenzivneje občuti tudi drugi. Na ta način mati bolje ve, kaj je vzrok otrokovega joka in kako ta vzrok odpraviti (sicer pa sem že zadnjič pisala, da dojeni otroci manj jokajo in tudi sicer jih dojenje skoraj vedno potolaži).
Tudi hormoni, ki se sproščajo ob dojenju, vplivajo na večjo občutljivost mater pri zaznavanju otrokovih potreb. Imajo pa še dodaten pomirjujoč učinek in blagodejno vplivajo na splošno počutje mater. Slednje je običajno boljše tudi zaradi več počitka ob hranjenju otroka.
Matere, ki dojijo, so pogosto zaradi tega tudi bolj samozavestne. Ponosne so na svoje telo, ki pripravlja in nudi dojenčku idealno hrano. Ponosne so, da mu lahko z dojenjem nudijo najboljšo popotnico v življenje – tako v pogledu otrokovega telesnega kot seveda tudi psihičnega razvoja.
Vsaki mamici je zelo hudo, če dojenček zboli. Občutek nemoči, v zvezi s tem, kako bi mu lahko pomagala, zlasti če otrok zavrača vso drugo hrano ali pijačo, lahko, če doji, nadomesti ali vsaj omili z zavestjo, da je storila za otroka najboljše, kar je možno. Skrb za malega bolnika je namreč s pomočjo dojenja veliko lažja, saj tega, v nasprotju z drugo hrano ali celo pijačo, ne zavračajo. Takó dojenje prepreči nevarnost dehidracije in verjetnost, da bi moral dojenček zaradi tega morda celo v bolnišnico. Dojenje pa mu nudi tudi izredno čustveno ugodje, ki pomaga k hitrejšemu okrevanju malega bolnika.
Velika večina mamic ima neskončno rada svojega dojenčka, pa če ga dojijo ali ne. Pri dojenih otrocih pa obstaja še en pozitivni vidik, ki ugodno vpliva na materina pozitivna občutja do dojenčka, da drugih družinskih članov niti ne omenjamo posebej. Gre za to, na kar matere morda niti ne pomislijo: dojeni otroci so tudi telesno drugačni od tistih, ki so hranjeni z umetnim mlekom. Imajo mehkejšo kožo, prijetnejši vonj, celo blato in tisto, kar otrok izbruha, nima neprijetnega vonja.
Na koncu lahko omenim še dve prednosti dojenja. Starši, ki se z dojenčkom odpravljajo na pot, imajo veliko prednosti, če je otrok še dojen. Skrbi o tem, ali so vzeli s seboj dovolj mleka v prahu, o oporečnosti vode, o gretju ali hlajenju pripravljene hrane, o umivanju stekleničk, ob dojenju odpadejo. Tako ostane več časa za doživljanje poti, sproščen klepet in krepitev družinskih vezi.
V času, ko se mnoge mlade družine ukvarjajo s finančnimi problemi in tudi zaradi tega živijo bolj stresno, ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je materino mleko poleg vseh drugih prednosti tudi zastonj. Mesečne prihranke družine, v kateri mati doji, lahko tako izrazimo v tisočih tolarjev, če pa prištejemo še stekleničke, cuclje, sterilizator, prihranek energije in časa, pridemo v enem letu že do kar presenetljivo visokega zneska, ki ga lahko uporabimo za zadovoljevanje drugih potreb.
