Prvi dnevi dojenja

anonimni uporabnik, 16. oktober 2012
Ostalo

Prvo dojenje je izziv, saj se mora mama veščine naučiti, pri novorojenčku pa igra veliko vlogo sesalni refleks.

Porod je končan. Kakršenkoli je že bil, napor je poplačan s čudovito nebogljeno kepico, ki potrebuje mater bolj kot vse drugo na svetu. “Ti, ki te sicer poznam, saj si bil devet mesecev del mene, si zame hkrati povsem novo bitje, ki te sedaj tudi vidim, slišim, se te dotikam in te vonjam,” pomisli marsikatera mati. Harmonijo nosečnosti, ko je bilo za malo bitjece že samo po sebi poskrbljeno, zamenjajo novi izzivi spoznavanja in prilagajanja, ki se začnejo ravno s prvim dojenjem.

Mamica naj bi po možnosti takoj po porodu dobila novorojenčka v naročje. Takrat ga nežen stisk k materi, njeno božanje in ljubkovanje, njeno nežno prigovarjanje, umirijo in mu spet dajo občutek varnosti in topline, ki ga je po porodu zamenjalo povsem novo, dražljajev polno okolje.

Prvo dojenje je izziv tako za mater kot za otroka. Mati se mora te veščine naučiti, pri čemer ji bo v veliko pomoč prijazna podpora babice in spodbudne partnerjeve besede. Priporočljivo je, da mati pristavi otroka k prsim čimprej po porodu. Sesalni refleks zdravega donošenega novorojenčka je običajno najmočnejši ravno 20 do 30 minut po rojstvu, zlasti če mati med porodom ni dobila farmacevtskih sredstev. Če ta idealni čas zamudimo, je lahko novorojenčkov sesalni refleks šibkejši. V primeru, da zdravstveni zapleti, do katerih je prišlo med porodom, ne omogočajo, da bi mati dojila takoj po porodu, lahko zamujeno nadoknadita tudi kasneje, ko bodo za to možnosti. Morda pa bosta potrebovala malo več spodbude in potrpljenja. Bistveno je, da mati želi dojiti in da verjame v njegovo koristnost in svojo sposobnost za dojenje.

Novorojenčki so zelo različni tudi po temperamentu. To se kaže tudi pri dojenju, saj nekateri brez obotavljanja zagrabijo bradavico in intenzivno sesajo, drugi pa za sesanje ne kažejo prav posebne vneme. Vendar so različne reakcije novorojenčkov povsem normalne. Bistveno je, da se mati in otrok spoznavata ter vzpostavita močne čustvene vezi.

Za uspešno dojenje – da bo otrok dobil dovolj mleka in da se prepreči vnetje bradavic pri materi – je najpomembnejše pravilno pristavljanje dojenčka k prsim. Ob prvem dojenju bo mati najverjetneje ležala na boku, otroka pa bo imela tesno ob sebi, z njegovo glavico v pregibu svojega komolca. V kateremkoli položaju doji, naj poskrbi, da bosta udobno nameščena, pri čemer lahko z dodatnimi blazinami, z nasveti in spodbudnimi besedami pomagata babica ali partner. Pomembno je, da mamica in dojenček ležita popolnoma obrnjena eden proti drugemu, tako da se njuna trebuha dotikata. Otrokovo uho, rama in bok naj bosta v ravni črti, njegova usta pa naj bodo točno v višini bradavice, da se materi ne bo treba sklanjati ali da se novorojenčku ne bo treba naprezati, da bi dosegel bradavico. S prosto roko lahko mati prime dojko, ki je ob otroku, in z bradavico požgečka otrokove ustnice. Novorojenček refleksno široko razpre usta, kar je pravi trenutek, da ga mati nežno pritisne k sebi. Na ta način bo lažje zagrabil bradavico in velik del areole (temnejšega kolobarja okrog bradavice). Ko bo začel sesati, naj mati preveri, ali dojenčkov jeziček objema spodnji del bradavice in če so njegove ustnice obrnjene navzven.

Mnogi dojenčki pravilno sesajo že pri prvih poskusih, drugi pa potrebujejo nekaj dni, da se tega naučijo. Zato naj mati ne obupa, če ne bo steklo vse tako gladko, kot bi si želela. Verjetno bo prav kmalu postala spretnejša. Materina potrpežljivost in zaupanje v svoje materinske sposobnosti, bosta zelo pripomogli k hitrejšemu napredovanju pri dojenju. Ko bo začel dojenček pravilno sesati, bosta čutila veliko zadovoljstvo tako mati kot tudi sit in umirjen otrok.

Če je otrok pravilno pristavljen in pravilno sesa, naj mati ne bi imela bolečih bradavic. Če se ji zdi, da otrok ne sesa pravilno, ali če med dojenjem čuti bolečine, naj nežno prekine dojenje s pritiskom prsta na dojenčkovo bradico ali dlesen, tako da čeljust popusti. Nepravilno sesanje je treba prekiniti, ker lahko sicer povzroči poškodovanje bradavic, pa tudi tehniko sesanja je lažje popraviti prej kot kasneje.

Prve dni proizvajajo dojke rumenkasto tekočino – kolostrum. Le-tega je količinsko zelo malo, le nekaj žličk pri vsakem dojenju. Pa vendar je to vse, kar zdrav, donošen novorojenček potrebuje, dokler v dojkah ne začne nastajati “pravo” mleko. Kolostrum je namreč izredno bogat s hranilnimi in imunološkimi snovmi. To, da novorojenčkov želodček ni poln, ga spodbuja, da želi pogosto sesati pri prsih. Na ta način si zagotovi dovolj hranljivih snovi, obenem pa dobijo dojke veliko dražljajev in začnejo prej proizvajati “zrelo” mleko.

Dojke začnejo proizvajati “pravo” mleko med drugim in šestim dnevom po porodu, ko pride do nekakšnega “navala” mleka. Ob tem postanejo dojke zelo polne, težke in napete. Občutek, da dojke proizvajajo v tistih dneh celo preveč mleka, je za mater po eni strani prijeten, saj je lahko prepričana, da se bo dojenček resnično najedel, kolikor bo želel. Glede neprijetne napetosti dojk pa se lahko pomiri, saj bo le-ta po nekaj dneh popustila. Najpomembneje je, da mati še naprej doji pogosto, najmanj na vsaki dve uri. Če postanejo dojke trde in boleče, si lahko mati pomaga s toplimi obkladki ali tuširanjem, z nežno masažo in iztiskanjem manjše količine mleka pred hranjenji. To ji bo zmanjšalo neprijetno napetost in olajšalo pristavljanje dojenčka, če se je bradavica zaradi prenapolnjenosti dojke sploščila.

Približno dva tedna traja, da se kolostrum postopno spremeni v zrelo materino mleko. Proizvodnja mleka je najboljša, če je porod potekal brez uporabe farmacevtskih sredstev, če je imel novorojenček možnost sesati v prvi uri po porodu, če v porodnišnici bivata ves čas (tudi ponoči) skupaj, če je novorojenčku omogočeno, da ritem dojenja uravnava sam ter če mati dovolj počiva, je umirjena ter se primerno prehranjuje in dovolj pije.

Po tem, ko pri posameznem podoju otrok že sesa nekaj časa, mnoge matere občutijo ščemeč, včasih tudi boleč občutek v dojkah, ob čemer opazijo intenzivnejše izločanje mleka. To je znak, da je prišlo do normalnega refleksa izločanja mleka. Ob tem pri dojenčku opazite pogostejše požiranje mleka. Včasih začne obenem teči mleko tudi iz druge dojke. Refleks izcejanja mleka pa lahko sproži že sam otrokov jok, še preden ga pristavite k dojkam.

Neizkušene mamice so pogosto tarča zaželenih ali nezaželenih, včasih tudi nasprotujočih si nasvetov v zvezi z dojenjem, nego in vzgojo otroka. Eni izmed teh so tudi kolikokrat in kako dolgo dojiti. Najbolje je, če poišče mati odgovor na ti vprašanji kar pri svojem otroku. Dojenčki se želijo prve mesece namreč dojiti precej pogosto – tudi na dve uri ali še pogosteje, kar vpliva na materino večjo proizvodnjo mleka. Tudi trajanja posameznega podoja ne moremo omejiti na določeno število minut, saj je čas, potreben za sproženje izcejalnega refleksa, pri materah različno dolg. Omejevanje podoja na npr. pet minut lahko pomeni tudi to, da lahko mati prekine dojenje, še preden se je pravzaprav začelo. Kar zadeva samo tehniko dojenja, je priporočljivo podojiti dojenčka najprej na eni dojki. Ko jo izprazni ali ne kaže več toliko zanimanja za sesanje, ga lahko mati prestavi na drugo dojko. Vmes lahko pomaga otroku, da podre kupček, morda mu zamenja pleničko. Pri naslednjem dojenju pa začne z dojko, ki mu jo je pri prejšnjem dojenju ponudila kot drugo. Če dojenček sesa pravilno, ga lahko pusti sesati tako dolgo, kot to želi dojenček.

Idealno je, če porodnišnica omogoča sobivanje novorojenčka in matere podnevi in ponoči. Tako se lahko že v samem začetku vzpostavi naraven ritem povpraševanja in ponudbe mleka, ki se od dojenčka do dojenčka razlikuje. Novorojenčki naj bi se dojili vsaj 8 do 12 krat v 24 urah. V primeru, da novorojenček spi več kot 2 do 3 ure skupaj, naj ga mati poskusi nežno zbuditi, po možnosti v fazi njegovega rahlejšega spanja (ko pod vekami opazite premikanje očesnih zrkel, ko premika ustnice, roke ali noge).

Priporočljivo je, da novorojenček zadovolji vse svoje potrebe po sesanju pri materinih prsih – tako imajo dojke dovolj dražljajev za proizvodnjo mleka, dojenček pa ni zmeden zaradi različnih tehnik sesanja. Duda, cucelj na steklenički ali poseben nastavek za bradavice zahtevajo namreč drugačno tehniko sesanja, kar lahko negativno vpliva na sesanje pri prsih. Če iz kakršnega koli razloga dodajate dojenčku, ki je mlajši od 6. tednov še kakšno drugo tekočino, priporočamo, da to storite po žlički, s pomočjo kozarčka ali kapalke.

V zadnjem času v nekaterih porodnišnicah zelo pogosto svetujejo uporabo bradavičnih nastavkov za dojenje. Svetovalke za dojenje pri La Leche League International jih močno odsvetujemo, saj dolgoročno pogosteje povzročijo težave, kot pa da bi jih rešili. Materine prsi dobijo ob otrokovem sesanju preko nastavka mnogo manj dražljajev, ki sporočajo ustreznim centrom v možganih, kolikšno je povpraševanje po mleku. Tudi izcejalni refleks je počasnejši in šibkejši. Poleg tega se otrok navadi drugačne tehnike sesanja, ki jo je kasneje težje popraviti. Omenjeni nastavki pa lahko vodijo tudi do infekcij bradavic. Če se le da, naj mati ne uporablja nastavka, ampak naj prosi medicinske sestre za pomoč pri dojenju brez njega. V primeru, da mati že doji z nastavkom, se lahko z učinkovitimi tehnikami za navajanje dojenčka za dojenje brez nastavka seznani pri svetovalkah za dojenje ali pri materah, ki so ta problem že uspešno premagale.

 

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,480
30.03.2024 ob 10:27
297,477
16.07.2024 ob 21:34
113,027
28.10.2022 ob 14:48
Preberi več

Več novic

New Report

Close