Katere snovi prištevamo med droge?
- alkohol,
- opioide (heroin, metadon),
- kanabinoide (izdelke iz indijske konoplje),
- pomirjevala in uspavala (tudi v obliki zdravila),
- kokain,
- stimulanse (vključno s kofeinom),
- halucinogene snovi,
- tobak,
- hlapljiva topila.
Kaj pomeni delitev na “trde” in “mehke” droge? Ali so “mehke” droge res manj nevarne?
Razdelitev drog na trde in mehke je zastarela in je praktično povsem neuporabna. Izvira iz časov, ko so mislili, da človek lahko postane odvisen samo od “trdih” drog, predvsem od opija in njegovih derivatov. Tak način razdelitve drog je obšel dve silno razširjeni psihodejavni snovi, od katerih človek lahko postane odvisen, to sta alkohol in nikotin.
Nevarnost posamezne droge se meri po njenih škodljivih učinkih za posameznika in družbo. Škodljivi učinki se lahko pokažejo takoj (primer: zastrupitev z alkoholom ali s heroinom je lahko smrtno nevarna) ali šele po daljšem času (primer: gube na koži obraza pri kadilcih oziroma kadilkah). Nevarnost je lahko usmerjena v uživalca samega ali v njegovo okolico (primer: pijani voznik povzroči prometno nesrečo).
Nevarnost za nastanek odvisnosti se med posameznimi drogami sicer razlikuje, vendar ni splošnih meril za določanje, od katere droge bo nekdo postal “prej” ali “bolj” odvisen. Tisti, ki so prepričani, da od cigaret ali marihuane ne morejo postati odvisni, ker so to “mehke” droge, se motijo. Prav tako se motijo tisti, ki menijo, da znajo droge uživati na tak način (“po pameti”), da ne bodo postali odvisni. Nihče ne more vnaprej napovedati kdo od uživalcev določene droge bo postal odvisen in kdo ne. O tem lahko najbolj nazorno povedo mladi, ki so se že zdravili zaradi odvisnosti.
Zakaj mladi ljudje uživajo droge in kaj od njih pričakujejo?
Njihova pričakovanja v zvezi z drogami so povezana z večjim občutkom sproščenosti v družbi vrstnikov, z večjim občutkom samozavesti, pa tudi s tem, da se jim bodo pod vplivom droge zmanjšala neprijetna čustva (strah, sram, žalost, zaskrbljenost). Mnogi želijo preskusiti učinke določene droge iz radovednosti, nekateri pa tudi zato, da bi se dokazali pred vrstniki.
Kaj je odvisnost?
Danes vemo, da je odvisnost bolezen. Nihče od nas si ne želi, da bi zbolel za katerokoli boleznijo. Tako tudi tisti, ki so postali odvisni, te svoje bolezni niso dobili nalašč ali namenoma. Bili so prepričani, da bodo drogo (alkohol, tobak, marihuano ali kokain) lahko opustili kadarkoli. Mislili so, da so dovolj močni, da lahko nehajo, kadar bi se jim to zdelo pametno ali potrebno. Ko so spoznali in si priznali, da je droga postala močnejša od njihove volje, so bili že odvisniki. Tako kot drugi bolniki si tudi odvisni želijo ozdraveti. Kljub temu da nekateri od njih počnejo nevšečnosti, se potrudimo videti njihove dobre lastnosti in jim pomagati, ko se odločijo za zdravljenje. Občutek svobode, ki spremlja začetke uživanja droge, se konča s hudimi omejitvami. Droga lahko človeka dobesedno zasužnji.
Lahko vsak sam pri sebi ugotovi, ali je postal odvisen?
Da, vsak lahko ugotovi, kako je z njegovim odnosom do določene droge. Poznati mora znake odvisnosti in načine za odkrivanje teh znakov. Če so navzoči vsaj trije izmed spodaj naštetih, je odvisnost potrjena tudi v medicinskem pogledu. Za ugotavljanje znakov si lahko pomagamo s preprostimi vprašalniki (testi). V pomoč bodo tudi dobri prijatelji, ki zmorejo biti odkriti in pošteni pri iskanju odgovorov v zvezi z odvisnostjo.
Znaki odvisnosti:
Močna želja (hrepenenje) po uživanju določene droge
Tako željo pozna večina ljudi; povezana je z občutkom, da bomo potešeni le, če bomo zaužili (pojedli, popili, pokadili) snov, po kateri hrepenimo. Kadilec svoje želje po cigareti ne more potešiti z jabolkom, temveč samo s cigareto. Tistemu, ki hrepeni po sladkariji, ne bo odleglo po kozarcu vode, niti po cigareti. Odvisni od alkohola svoje “žeje” ne morejo pogasiti z vodo ali z mlekom.
Spremenjena toleranca
Človek se na drogo nekako navadi, postane manj občutljiv za njene učinke (lahko ga spije več kot prej). Seveda pa to pomeni, da za enako stopnjo omame potrebuje vedno več droge, od katere postaja odvisen (večji odmerek heroina).
Zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi uživanja droge
Kdo ne pozna ljudi, ki so na račun uživanja ali/in pridobivanja droge zapostavili ali opustili dejavnosti, od katerih je bila odvisna njihova sedanjost in prihodnost?! Na videz nedolžna odločitev, da gre raje s prijatelji na pivo, kot da bi se učil za test iz matematike, lahko dijaku zaplete življenje s popravnim izpitom. Pridobivanje denarja za drogo zahteva povsem drugačne dejavnosti kot sproščen klepet s sošolci. Čemu bo dal prednost tisti, ki je odvisen?
Zmanjšan nadzor nad količino zaužite droge
Odvisni uživa drogo (alkohol, marihuano, kokain) v večjih količinah ali dalj časa, kot je nameraval. Nekdo je nameraval popiti samo eno pivo, potem pa ni mogel nehati, dokler ni postal pijan ali pa dokler mu ni zmanjkalo denarja. Tudi poskusi odvisne osebe, da bi omejila uživanje mamil ali jih povsem opustila, so neuspešni.
Znaki odtegnitvene krize
Kadar se ob poskusu opustitve droge pojavijo razdražljivost, nespečnost, pomanjkanje teka, slabost, bruhanje, bolečine, tresenje, znojenje ali drugi znaki, govorimo o odtegnitveni oziroma abstinenčni krizi. Ta je zelo zanesljiv znak odvisnosti.
Nadaljevanje uživanja droge kljub zavedanju o škodljivih posledicah
Večina odvisnih se zaveda škodljivosti svojega početja, pa kljub temu uživajo mamila. Ljudem, ki ne poznajo odvisnosti, se to zdi nerazumljivo – vendar je resnično. Odvisni nadaljujejo uživanje droge, da bi se izognili znakom odtegnitvene krize ali se odmaknili od težav, s katerimi se srečujejo.
Komu verjeti?
Ko se mladi ljudje srečajo z možnostjo, da bi poskusili določeno drogo, ne vedo, komu bi verjeli. Naj prisluhnejo prijateljem in vrstnikom, ki uživajo drogo, dilerjem, oglasom – tistim, ki priporočajo uživanje droge? Ali naj bolj verjamejo staršem, učiteljem, strokovnjakom in zdravljencem – torej tistim, ki svarijo pred škodljivimi učinki? Ob stiku z drogo morajo sprejeti odločitev o tem, ali jo bodo zaužili ali odklonili. Odločanje je dostikrat težavno zaradi velikega pritiska vrstnikov, velike želje po preskušanju nečesa novega pa tudi zaradi pomanjkanja občutka odgovornosti do sebe in do drugih.
Vir: Revija Za srce
