Krvni tlak

Krvni tlak je sila – pritisk, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Ustvarja ga srce, ki povprečno utripne sedemdeset krat na minuto. Ko se srce skrči in požene kri v glavno arterijo (aorto), krvni tlak za hip naraste – imenujemo ga zgornji ali sistolični krvni tlak. Po vsakem iztisu pa se srce znova razširi, da se napolni z novo krvjo – takrat tlak v žilah za trenutek pade in imenujemo ga spodnji ali diastolični tlak. Ko navajamo vrednosti krvnega tlaka, moramo tako vedno povedati dve številki – zgornji in spodnji oz. sistolični in diastolični tlak npr. 120/80.

Krvni tlak se nenehno spreminja. Skladno z našo biološko uro, ki določa mnoge nezavedne procese v našem organizmu, tudi vrednosti krvnega tlaka nihajo, dokler smo živi – ponoči je vedno nižji kot podnevi, najvišje vrednosti običajno izmerimo zgodaj zjutraj, nato pa tlak pada do zgodnjih popoldanskih ur, ko znova nekoliko naraste. Poleg teh fizioloških nihanj krvnega tlaka nam lahko zelo hitro, a kratkotrajno tlak “dvignejo” tudi čustveni stresi (velika sreča, strah, jeza), mraz in telesni napori, v nasprotju s prepričanjem mnogih pa na tlak bistveno ne vpliva pitje prave kave.

Zakaj nastane?

Vzroka za trajno zvišan krvni tlak v veliki večini primerov (95 %) ne poznamo – govorimo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji (visokem krvnem tlaku). Vemo pa, kateri dejavniki povečujejo možnosti, da zbolimo za arterijsko hipertenzijo; nekateri so prirojeni in na njih ne moremo vplivati (podedovane lastnosti, moški spol, staranje), drugi pa pridobljeni in jih s prilagajanjem načina življenja lahko spreminjamo.

Med slednje sodi preveč slana prehrana, debelost, čezmerno uživanje alkohola (več kot 3 dcl vina ali 0,8 dcl žgane pijače ali 2 mali pivi vsak dan) in telesna nedejavnost.

Zakaj previsok krvni tlak škoduje?

Poleg zvečanega holesterola v krvi je zvišan tlak gotovo najnevarnejši pospeševalec procesa ateroskleroze – mašenja žil. Na njegovo odločilen vpliv pri razvoju ateroskleroze opozarja tudi dejstvo, da se aterosklerotične obloge pojavljajo izključno v arterijskem sistemu, torej v žilah, ki pod visokim tlakom vodijo kri iz srca do vseh organov in tkiv (zato arterijam rečemo slovensko lahko tudi žile odvodnice) in ne tudi v venah, kjer se kri pod dosti manjšim tlakom zbira in ponovno vrača v srce (krčnice – razširjene vene v spodnjih okončinah niso povezane s krvnim tlakom in holesterolom; ateroskleroza nastaja zgolj v arterijah, ki iz srca dovajajo kri – hrano po vsem telesu.

Ateroskleroza (poapnenje žil) je kronična degenerativna bolezen stene arterij, žil, ki iz srca dovajajo kri do vseh organov in tkiv. V zgodnjem otroštvu so stene naših arterij še gladke in svetleče (slika levo), s staranjem in dejavniki tveganja, ki proces ateroskleroze dodatno pospešujejo (kajenje, zvišan krvni tlak, holesterol, sladkor, debelost, telesna nedejavnost) pa se v žilni steni začno kopičiti maščobe, razbohoti se vezivo in nastane rumena maščobna leha (slika v sredini), ki oži žilno svetlino in moti pretok krvi. Ves ta proces poteka tiho, ni ga videti in ne boli, “lastnik” take žile nima nikakršnih težav vse do trenutka, ko maščobna obloga ne poči in ko na njej nastane nevaren krvni strdek, ki v trenutku lahko povzroči kritično zožitev žile (slika desno) z vsemi posledicami – srčni infarkt, če je prizadeta koronarna arterija, ali pa možganski infarkt, če gre za možgansko arterijo, oziroma gangrena, če se zamaši arterija, ki prehranjuje nogo ali črevo.

Krčne žile pa sodijo med bolezni ven, ki jih ateroskleroza, verjetno predvsem zaradi bistveno nižjega tlaka in s tem pritiska na žilno steno, ne prizadene). Zvišan krvni tlak pa okvarja tudi naše srce, to čudovito in neutrudno črpalko, ki s svojim ritmičnim utripanjem poganja kri do vseh organov in tkiv, jih prehranjuje in s tem predstavlja ritmično osnovo življenja. Če je krvni tlak previsok mora srce pri prav vsakem utripu iztisniti kri proti višjemu uporu in lahko si predstavljate, kakšen napor je potreben za premagovanje tega, četudi le malo zvišanega upora oz. tlaka, če se spomnimo, da srce le v enem dnevu utripne približno 100.000 krat in v žile iztisne kar 7000 litrov krvi! Kot odgovor na močnejšo obremenitev se srčna mišična stena začne debeli, latinsko rečemo hipertrofira, in tako poskuša z debelejšim mišičjem čim bolj uspešno premagovati zvišan tlak, proti kateremu mora črpati kri, vendar pa ima seveda ta sposobnost prilagajanja svoje meje in srce se postopno utrudi, začenja popuščati in se širi (dilatira). To pešanje srčne mišice človek najprej opazi pri telesnih obremenitvah, npr. pri hoji po stopnicah, ko se hitreje zadiha, večkrat mora počivati in postaja vedno bolj utrujen, prav tako kot njegovo srce.

Zapomnimo si!

Krvnega tlaka ne občutimo kot posebne bolečine ali slabega počutja, pa vendarle biča naše srce utrip za utripom in tako dan za dnem srce tiho trpi, se prilagaja, kolikor le more pa vendarle tiho umira. Spomnite se na to naslednjič, ko boste odmahnili z roko, rekoč, za kaj bi le moral jemati zdravila proti zvišanemu tlaku, saj se čisto dobro počutim, pa zdravila so najbrž škodljiva, pa ti zdravniki vedno pretiravajo … Spomnite se na srce, samo vaše je, samo za vas bije! Poleg tega neposrednega vpliva zvišanega krvnega tlaka na naše srce pa seveda tlak srce okvarja tudi posredno – s pospeševanjem procesa ateroskleroze, mašenja koronarnih arterij, kar vodi v slabšo prekrvavitev srca z angino pektoris in ob nenadni zapori žile povzroča tudi srčni infarkt (odmrtje dela srčne mišice). Krvni tlak je torej dobesedno usodno povezan z zdravjem našega srca in ožilja in ker je ob številnih zdravilih, ki so nam danes na voljo, zelo lepo obvladljiv, bi bil pravi greh, če tega, kadar je seveda potrebno, tudi zares ne storimo!

Razvrstitev krvnega tlaka pri odraslih

Upoštevajmo, da preglednica velja za odrasle vseh starosti in torej stara vraža, da je za starejšega človeka dopusten sistolični tlak “100 + leta”, nikakor ne drži!

* mmHg – milimetri živega srebra (stara, vendar še vedno razumljiva enota za merjenje tlaka)

Meritve in zdravljenje

Ker krvni tlak ne boli in večinoma ne povzroča nikakršnih vidnih sprememb (poleg zvišanega sladkorja in holesterola v krvi tudi previsokemu tlaku rečemo “tihi ubijalec”), ga je moč ugotavljati zgolj z meritvami. Če je tlak, nižji od 130/85, zadošča ponovno preverjanje v dveh letih, če je 130 – 139/ 85 – 89 enkrat letno, pri višjih vrednostih pa se ravnamo po navodilih zdravnika.

Enkrat samkrat izmerjena visok krvni tlak še ne pomeni, da imate hipertenzijo, razen, če ne gre za izjemno visoke vrednosti. Diagnozo zvišanega krvnega tlaka praviloma lahko postavimo šele na podlagi več meritev v določenem časovnem intervalu npr. enem ali dveh tednih. Najbolje je, da si tlak merimo sami doma, saj meritve lahko opravljamo v različnih delih dneva in tudi ob morebitnem glavobolu ali slabšem počutju.

Merjenje krvnega tlaka na domu pa je še posebno pomembno za vse bolnike z že ugotovljeno hipertenzijo ali drugimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja (sladkorna bolezen, stanja po možganski ali srčni kapi), saj je pri zdravniku možnih le nekaj meritev na leto, pa še takrat gre pogosto za vpliv t. i. sindroma bele halje. Gre za pojav izrazitega zvišanja krvnega tlaka v zdravniški ambulanti, ki ga pripisujemo tremi, nervozi in nelagodju ob obisku zdravstvene ustanove, čeprav se pogosto pojavlja tudi pri bolnikih brez tovrstnih občutkov. Če si nakupa merilca krvnega tlaka ne morete privoščiti, v svojem zdravstvenem domu lahko dobite informacije o brezplačnih merjenjih, ki jih opravljajo patronažne sestre, bodisi v zdravstveni ustanovi bodisi na domu, če gre za negibnega bolnika.

V razvitih državah, kamor vsaj po zdravstvenih značilnostih nedvomno sodi tudi Slovenija, je visok krvni tlak zelo pogosta bolezen, ki ima podobno kot presežek krvnih maščob in debelost praktično epidemične razsežnosti. Zaradi zvišanega krvnega tlaka je glede zdravja in dolžine življenja tudi pri nas močneje ogrožen vsak četrti do peti odrasel prebivalec.

Pri merjenju krvnega tlaka je dobro vedeti:

Vedno preberite priložena navodila za uporabo. Če elektronski merilnik ne deluje, najprej preverite baterije.

• Pred začetkom merjenja se je treba umiriti – posedimo za 5 minut.
• Meritev vedno opravljamo pred jedjo (ne na poln želodec), vsak dan približno ob istem času.
• Manšeta merilnika mora biti pravilno nameščena – na nadlakti za dva prsta nad komolčni pregibom, pri zapestnih merilcih pa za en prst nad zapestno gubo, v obeh primerih naj se manšeta nahaja v višini srca.
• Pri debelih osebah, ki imajo obseg nadlahti večji kot 35 cm, je treba dokupiti večjo manšeto za nadlaket oz. se raje odločiti za zapestni merilec tlaka, saj so pri premajhni manšeti izmerjene vrednosti lahko napačne.
• Zelo pomembno je, da je v manšeti za približno 40 milimetrov živega srebra (mmHg) višji tlak od vašega običajnega zgornjega pritiska. Če je vaš običajni sistolični tlak okrog 150 mmHg napolnimo manšeto vsaj do 190 mmHg. Pri polavtomatskem merilniku krvnega tlaka to storimo ročno, pri avtomatskem to vrednost nastavimo s posebnim gumbom za nastavitev (če manšeto napihnemo premalo, aparat zgornjega pritiska ne more “ujeti” in na zaslonu se prikaže ERR, kar nas opozori na napako pri merjenju).
• Med dvema zaporednima meritvama naj mine nekaj minut, da krvne žile ponovno razširijo, sicer bo druga meritev vedno nižja od prve.
• Zavedati se moramo, da tlak normalno niha, zato ni nujno, da pri vsakem merjenju dobimo enak rezultat.
• Bolnikom z aritmijo elektronski merilec tlaka zaradi neenakomernega srčnega utripa izmeri nepravilne vrednosti krvnega tlaka. Na možnost aritmije moramo pomisliti vedno, kadar izmerimo “nemogoče” vrednosti tlaka npr. 150/135 ali podobno. Pri pogostem nepravilnem srčnemu utripu se je najbolje odločiti za nakup klasičnega – živosrebrnega merilca tlaka s slušalkami.
• Meritve krvnega tlaka vpisujte v posebno beležko (običajno je že priložena aparatu ob nakupu), saj so zelo pomemben podatek o urejenosti krvnega tlaka in ustreznosti terapije za vašega lečečega zdravnika.
• Za zanesljivo delovanje je priporočljivo, da merilnik tlaka enkrat na leto prinesete na kontrolo v pooblaščeni servis, kjer boste dobili tudi nalepko, ki potrjuje brezhibnost merilnika.

Kako lahko vplivamo na svoj krvni tlak?

Kar se tiče samega načina življenja lahko na krvni tlak vplivamo predvsem z nekajenjem, ohranjanjem zdrave telesne teže (že izguba nekaj kilogramov – 5 do 10 % telesne teže – lahko občutno zniža krvni tlak!), zdravo prehrano, ki vsebuje čim manj soli in živalskih maščob in redno telesno dejavnostjo. Kadar je potrebno zdravljenje z zdravili pozorno sledimo navodilom zdravnika in zdravila jemljimo redno. Zdravljenje zvišanega krvnega tlaka je običajno dosmrtno, zato je ozaveščenost bolnika in njegovo sodelovanje z izbranim zdravnikom izjemnega pomena.