Kaj pomeni “angina”?
Sama beseda angina izhaja iz latinske besede angere, kar pomeni stiskanje, krčenje in se uporablja na primer tudi v besedni zvezi “angina pectoris”, kar pomeni stiskanje v prsih. Tako zdravniki kot tudi laiki z izrazom angina opisujemo vnetje nebnic (“mandljev”) in žrela. Najpogostejši povzročitelj je bakterija beta hemolitični (piogeni) streptokok skupine A. Prav to streptokokno angino opisujemo v naslednjih vrsticah.
Kako in kdo zboli?
Streptokokna angina je najpogostejša v starostnem obdobju med 5 in 15 let, sicer pa jo lahko srečamo v katerikoli starosti, le pri otrocih mlajših od 3 let okužba s streptokokom običajno poteka drugače in ne kot angina.
Streptokok se prenaša z bolnika na zdravega človeka s kapljicami sline ali nosnega izcedka. Širi se zlasti tam, kjer ljudje živijo v tesnem stiku, na primer v vrtcih, šolah, tesnih in slabih stanovanjskih razmerah. V manjši meri kot bolniki so za širjenje bolezni pomembni tudi zdravi nosilci streptokoka v žrelu. Streptokoke nosi v nosno-žrelnem prostoru kar 15-20% sicer zdravih šolarjev, med odraslimi je nosilcev le približno 6% ljudi.
Angina se v zmernem zemljepisnem pasu pogosteje pojavlja v hladnih mesecih, v področju tropov pa v deževni dobi.
Kako spoznamo angino?
Angina se začne nenadno s povišano telesno temperaturo in bolečinami v žrelu pri požiranju. Bolečine so lahko celo tako močne, da je moteno požiranje sline. Večji otroci pogosto tožijo zaradi glavobola, mlajši pa pogosteje potožijo, da jih boli trebušček, neredko tudi bruhajo.
Če pogledamo bolniku v močno odprta usta, vidimo povečani, močno pordeli nebnici. Na nebnicah so lahko gnojni čepi ali pa so pokrite z belimi oblogami. Pordeli so tudi nebna loka, jeziček in mehko nebo, na katerem lahko vidimo tudi drobne pikčaste krvavitve. Jezik je v začetku bolezni ponavadi belo obložen, kasneje pa se lušči in zaradi povečanja brbončic dobi malinast videz. Običajno so povečane in močno boleče tudi področne bezgavke v kotu med spodnjo čeljustnico in vratom.
Od okužbe do začetka bolezni preteče 2 do 5 dni. Bolezen traja nekaj dni. Pri tretjini bolnikov poteka bolezen z manj izraženo bolezensko sliko.
Pri otrocih, mlajših od 3 let, poteka okužba s streptokokom z gnojavim izcedkom iz nosu in s povečanimi, bolečimi področnimi bezgavkami, manj opazne pa so spremembe v žrelu. Ti otroci lahko prebolevajo okužbo tudi brez vročine.
Angini podobne bolezni
Povečane nebnice z oblogami, ki so po videzu zelo podobne streptokokni angini, povzročajo tudi mycoplasma pneumoniae, adenovirusi, virus Ebstein-Barr. Membranske obloge, ki se iz nebnic širijo v okolico, so značilne tudi za davico, te hude bolezni pa v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih zaradi dobre precepljenosti naših otrok nismo več zabeležili.
Dokaz streptokoka
Ker je s samim pregledom včasih nemogoče ločiti med različnimi možnimi povzročitelji angine, si pomagamo z laboratorijskimi preiskavami (bela krvna slika, sedimentacija, C reaktivni protein). V pomoč pri postavitvi diagnoze je osamitev streptokoka iz brisa žrela. Metoda je sicer zelo zanesljiva, vendar pa je rezultat znan šele po več urah. Zelo uporabna je hitra metoda z dokazom streptokoknega antigena iz brisa žrela. Hitra metoda je sicer manj zanesljiva kot osamitev streptokoka, njena prednost pa je ta, da je rezultat znan že v nekaj minutah in jo zaradi njene enostavnosti lahko opravimo ob bolniku.
Zapleti in posledice
Zgodnji zapleti streptokokne angine so posledica širjenja streptokokov iz nebnic v okolna tkiva, nastane lahko absces ob nebnicah ali v steni žrela, angini pa se lahko pridruži tudi vnetje srednjega ušesa ali sinusov.
Pozni zapleti (obolenje ledvic in revmatska vročica) so imunsko pogojeni in se pojavijo 2 do 3 tedne po preboleli nezdravljeni angini.
Druge bolezni, ki jih povzroča streptokok
Beta hemolitični streptokoki povzročajo še škrlatinko ter vnetja kože (šen in impetigo), bolj redko pa povzročijo pljučnico, vnetje srca (endokarditis), možganskih ovojnic (meningitis), vnetja sklepov in kosti.
Zdravljenje
Zdravilo izbora za zdravljenje streptokokne angine je penicilin v obliki tablet ali sirupa, v ustreznem odmerku, ki ga predpiše zdravnik. Zdravljenje mora trajati 10 dni.
Izjemoma se odločimo za zdravljenje z depo penicilinom, ki ga prejme otrok v mišico, zadošča že en odmerek.
Za bolnike, ki so preobčutjivi na penicilin, se uporabljajo makrolidni antibiotiki. Druge vrste antibiotikov so za zdravljenje streptokokne angine manj primerne.
Zdravljenje z antibiotikom močno skrajša potek bolezni, posledice pa prepreči celo, če zdravljenje začnemo do 9 dni po pojavu prvih znakov bolezni. 24 ur po začetku antibiotičnega zdravljenja bolnik tudi ni več kužen za okolico.
Vir: Moj malček (dr. Breda Zakotnik)
