Gibanje in premikanje telesa opravljajo mišice. Zgrajene so tako, da so za to nalogo pripravne. Mišice so iz podolgovatih celic, ki jim pravimo mišična vlakna. Mišične celice imajo to lastnost, da se lahko skrčijo.
V človeškem telesu razločujemo prečno progaste mišice in gladke mišice. Gladke mišice so v stenah večine notranjih organov, na primer v steni prebavil, krvnih žil, sečnega mehurja, take so mišice v koži, ki naježijo dlako, itd. Gladke mišice se krčijo neodvisno od naše volje in se njihovega gibanja tudi ne zavedamo.
Prečno progaste pa so predvsem tiste mišice, ki so pritrjene na kosteh. Te mišice premikajo kosti s skrčenjem. Prečno progasta mišica je tudi jezik, prav tako mišice, ki premikajo oko, in še nekatere. Vse te mišice se krčijo z našo voljo in se njihovih gibov zavedamo. Prečno progaste mišice delujejo hitreje od gladkih.
Niže razvite živali imajo le gladke mišice, na primer polži, školjke, deževnik; zato se to živali počasi premikajo. Žuželke in vsi vretenčarji pa imajo že prečno progaste mišice in se hitro premikajo.
Človeško telo ima veliko število prečno progastih mišic, ki se razlikujejo po obliki in velikosti. Vsaka posamezna mišica je obdana z ovojnico. Pa tudi manjše skupine vlaken so obdane s tanko mrenico. Vse te mrenice in ovojnica prehajajo na obeh krajih mišice v svetlo, prožno kito. Nekatere mišice imajo tudi po dve ali več kit. S kitami so mišice zasidrane v kosti. Mišice potekajo čez sklep z ene kosti na drugo. Ko se mišica skrči, premakne tedaj kost v sklepu.
Mišice so tudi raztezne in prožne. Tudi ti dve lastnosti sta pomembni za njihovo delovanje. Ko se mišice na eni strani kosti skrčijo, se mišice, ki leže na nasprotni strani, nekoliko raztegnejo. Le tako je mogoče, da se deli skeleta gibljejo in upogibajo.
V vsaki mišici potekajo številne krvne žile. Kri dovaja mišicam vse snovi, ki so potrebne, da mišica lahko deluje. To so hranilne snovi in kisik. Kri pa tudi odstranjuje iz mišic vse nepotrebne snovi, ki nastajajo, ko mišica deluje.
V mišico vstopajo tudi živci in se v njej razvejijo. Po živcih prihajajo pobude, to je “naročila”, da se mišice krčijo.
Kaj se dogaja, ko se mišica krči?
Kot za vsako delo je tudi za delo mišic potrebna energija. Mišice dobivajo energijo iz hranilnih snovi, ki jih kri neprestano dovaja vanje. Glavni vir energije je grozdni sladkor (glukoza). Ko se mišica skrči, razpade sladkor najprej v mlečno kislino. Ob tem dobi mišica energijo, da se skrči. Mlečna kislina pa takoj nato oksidira (spoji se s kisikom) ter razpade v vodo in ogljikov dioksid. Ob tem se sprošča toplotna energija, ki daje telesu določeno temperaturo. Razkroji pa se samo en del mlečne kisline, drugi del pa se spet spoji v grozdni sladkor. Grozdni sladkor je nato spet vir energije za krčenje. Človeško telo deluje torej zelo gospodarno
Utrujenost mišic
Mlečna kislina je za mišice strup in jih hromi. Če se je preveč nabere, se mišica ne more več krčiti in pravimo, da je utrujena. Če dela mišica zelo hitro, kri ne more dovajati dovolj naglo toliko kisika, kolikor ga je potrebno, da bi se mlečna kislina sproti razkrajala. Če mišica nato nekaj časa počiva, se mlečna kislina razkroji in mišica spet lahko dela. Čim hitreje dela kaka mišica, tem hitreje se utrudi. To utrujenost občutimo kot svojevrstno bolečino, ki jo vsakdo pozna, če je telovadil, šel v hrib in podobno, posebno če mišice določenega giba že dlje niso izvajale. Vsi vemo, da hitro tečemo lahko le nekaj minut, počasi pa lahko hodimo ure in ure. Delavci vzdigujejo težka bremena v določenem ritmu. Za vsako mišico torej velja zadosten počitek po vsakem delu in dovolj hranilnih snovi ter kisika. Hranilne snovi in kisik dovaja mišicam kri. Zato je razumljiva, da vse, kar pospešuje krvni obtok, skrajša čas, ki je potreben, da se mišica odpočije. Zato je tudi tako pomembna športna masaža.
Kadar mišica dela, se razkrajajo v njej še druge snovi. Pri tem nastajajo različne razkrojnine, ki so za mišico prav tako strupene kot mlečna kislina. Te snovi prihajajo s krvnim obtokom v vse telo. Pri težkem in dolgotrajnem delu se ne utrudijo le mišice, ki delajo, temveč je utrujen ves organizem. Po celodnevni hoji, čeprav smo premikali v glavnem le noge, zvečer komaj odpiramo oči od utrujenosti. Ko pa telo počiva, se vse to škodljive in strupene snovi odstranijo iz mišic in iz telesa. In spet smo zmožni za delo.
Kako vpliva delovanje mišic na telo?
Kadar mišice delujejo, jim dovaja kri mnogo več hrane in kisika kot tedaj, kadar mirujejo. Ker dobivajo več hranilnih snovi, se večajo in debelijo. Debelejše mišice pa so krepkejše in lahko opravljajo več dela.
Ker delujejo prečno progaste mišice po naši volji, jih lahko krepimo in utrjujemo s kakršnimkoli telesnim delom, na primer s sekanjem drv, z delom na vrtu, s čiščenjem poda in podobno. Ob takem delu ne koristimo le sebi, temveč tudi družinski skupnosti. Seveda krepimo mišice tudi z različnimi telesnimi vajami pri telovadbi in s športom. Ob vsem tem se mišice lepo oblikujejo, kar vpliva tudi na lepoto telesnih oblik.
Delovanje mišic pa vpliva tudi na druga dogajanja v telesu. Pljuča se bolj širijo, ker morajo skrbeti za zadostno množino kisika. Srce deluje hitreje, ker mora kri hitreje pritekati v mišice, prebava je hitrejša in zato tudi tek večji. S povečanim in hitrejšim krvnim obtokom dobiva tudi živčevje več hrane, zato možgani laže delujejo. Telesno krepak človek pa je tudi pogumnejši in samozavestnejši. Zmerno mišično delo, pametna gojitev telesnih vaj in izvajanje primernega športa so naravno in najboljše krepilo za vse telo. Vsako pretiravanje, zlasti v športu, kar se rado zgodi, pa lahko več škoduje kot koristi.
Razporeditev mišic v telesu
V vsem človeškem telesu je nad 600 mišic, ki so povečini parne. Leže v več plasteh čez kosti. Po obliki in velikosti so različne. V trupu so večji del ploščate in jermenaste, mišice udov pa so vretenaste oblike. Mišice, ki obdajajo razne odprtine telesa, so krožne, na primer okoli ust in drugje.
Mišice so sicer razporejene v telesu somerno, vendar je navadno pri desničarjih desna polovica močneje razvita od leve. Zato ljudje z desno roko laže delajo, prijemajo, pišejo itd. Le majhen odstotek ljudi je izrazitih levičarjev pri njih je leva polovica telesa bolj razvita in jim zato leva roka bolje služi kot desna. Levičarstvo ni telesna napaka in tudi ne grda razvada, kot nekateri mislijo. To je prirojena lastnost telesa. Seveda pa življenje prisili levičarja, da se privadi uporabljati tudi desno roko. Vsa najrazličnejša orodja, kljuke na vratih, glasbila pa tudi prometna sredstva itd., so prirejena za desničarje. Ponavadi pa je mišičje leve noge pri večini ljudi močneje razvito od mišičja desne noge. Zato pri hoji z zavezanimi očmi ali pa v temi ne vzdržimo ravne smeri, temveč zavijemo na desno.
