Zdravljenje raka debelega črevesa in danke

Operativna odstranitev tumorja ali zasevkov

Operacija (resekcija) predstavlja osnovo zdravljenja zgodnjih stadijev raka debelega črevesa in danke. Tudi pri napredovali bolezni je operacija večinoma priporočljiva, saj bi v nasprotnem primeru tumor lahko povzročil zaporo črevesa (ileus). Vrsta operacije je odvisna od lege tumorja na črevesu. Z operacijskim posegom odstranijo primarni tumor skupaj z delom črevesa in pripadajočimi bezgavkami. Prizadeti del črevesa operativno odstranijo ter proste in zdrave konce črevesa zašijejo skupaj. Včasih je treba bolniku kirurško narediti odprtino med debelim črevesom in trebušno steno (kolostomija), skozi katero se prazni vsebina
debelega črevesa v posebno vrečko. Odprtino imenujemo stoma. Lahko je začasna in jo kirurg kasneje zapre. Včasih pa je potrebna stalna stoma. Ob uporabi kakovostnih pripomočkov taki bolniki živijo povsem normalno.

Pri bolnikih z rakom danke je potrebna totalna mezorektalna ekscizija ali TME. S to operacijo se lahko ohrani normalno delovanje mehurja in spolna funkcija. Ali bodo bolniki z rakom danke po operaciji imeli trajno stomo, pa je odvisno od lege tumorja in odgovora na zdravljenje pred operacijo. Jetra so organ, v katerega rak debelega črevesa in danke najpogosteje zaseva. Pred operacijo jetrnih zasevkov je večkrat potrebna kemoterapija, ki omogoča zmanjšanje velikosti zasevkov do te mere, da jih je nato v določenih primerih mogoče operirati.

Radioterapija – zdravljenje z obsevanjem

Radioterapija je obsevanje raka z visokoenergetskimi žarki, ki uničujejo rakave celice. Uporablja se pri zdravljenju raka danke. Praviloma se k obsevanju doda tudi kemoterapija. Obsevanje zdravniki priporočajo pred operacijo (neoadjuvantno zdravljenje) ali redkeje po njej, če bolnik ni bil obsevan pred operacijo (adjuvantno zdravljenje). Tumorjev, ki ležijo v debelem črevesu,
praviloma ne obsevajo, ampak jih čim prej operativno odstranijo. Z radioterapijo lahko zmanjšajo tudi znake in simptome bolezni. Ta način imenujemo paliativno zdravljenje.

Kemoterapija

Zdravljenje s kemoterapijo pomeni uničevanje rakavih celic z zdravili – citostatiki, ki zavirajo delitev rakavih celic. Razlika med operativnim posegom ali obsevanjem in kemoterapijo je v tem, da citostatiki s krvjo dosežejo tudi področja, kjer se lahko nahajajo zasevki. Zdravljenje poteka v ciklih. Odmerku zdravila sledi čas počitka in nato se cikel ponovi. Navadno so cikli na dva
do štiri tedne. Večina citostatikov se daje intravensko v krvni obtok. Bolnik dobiva zdravilo v bolnišnici ali ambulantno. Žal pa velika večina citostatikov deluje tudi na druge celice in tako pogosto povzroča neželene učinke (glej neželeni učinki zdravljenja).

Citostatiki se največkrat uporabljajo v različnih kombinacijah. 5-fluorouracil (5-FU) je v uporabi že nekaj desetletij in se pogosto kombinira z drugimi zdravili. Novejši citostatik, ki se za razliko od 5-FU daje v obliki tablet, je zdravilo kapecitabin. Zaradi posebnega mehanizma delovanja kapecitabin deluje predvsem na celice tumorja in manj na zdrave celice v telesu, saj se v aktivno obliko 5-FU spremeni v samem tumorju. Zato povzroča manj neželenih učinkov kakor kemoterapija s 5-FU. Prednost omenjenega zdravila pa je tudi v tem, da je v obliki tablet. Bolnik se lahko zdravi doma in pride na pregled v bolnišnico samo ob koncu cikla zdravljenja, kar dodatno prispeva k boljšem počutju in večji kakovosti življenja bolnikov. Seveda pa je pri tovrstnem zdravljenju potrebno dobro sodelovanje bolnikov.

Citostatika irinotekan in oksaliplatin se pogosto uporabljata v kombinacijah s 5-FU. Oba povečata učinkovitost zdravljenja, vendar lahko dodatno prispevata k neželenim učinkom zdravljenja.

MOŽNI NEŽELENI UČINKI ZDRAVLJENJA

Novosti v zdravljenju raka

V zadnjem desetletju intenzivno razvijajo biološka tarčna zdravila, ki proti raku delujejo drugače, in sicer tako, da zavrejo različne dejavnike (rastne faktorje), ki so sicer potrebni za rast tumorja. Zaradi selektivnega delovanja na celice tumorja imajo manj neželenih učinkov, predvsem pa manj tistih, ki spremljajo standardno kemoterapijo (slabokrvnost, slabost, driska …). Za zdravljenje napredovale oblike raka na debelem črevesu in danki se uporabljata dve biološki zdravili, in sicer bevacizumab in cetuksimab.

Zdravilo bevacizumab je kot dodatek standardnemu zdravljenju pokazalo visoko učinkovitost, uporablja se v prvi liniji zdravljenja. Bevacizumab zavira rast žil, ki jih tumor nujno potrebuje za nadaljnjo rast in tako zavira rast in širjenje tumorja. Tudi cetuksimab zavira rast in širjenje tumorja, saj deluje proti enemu izmed rastnih faktorjev tumorja. Uporablja se pri bolnikih, ki se niso odzvali na kemoterapijo z irinotekanom.

Spremljanje bolnikov

Po zaključenem zdravljenju so pomembni redni kontrolni pregledi in kontrolne preiskave. Kontrolno kolonoskopijo je treba opraviti leto dni po operaciji, nato pa vsakih 2 do 5 let. Tudi morebitne ponovitve bolezni danes lahko uspešno zdravimo.

Pripravljeno v sodelovanju s Timom zdravnikov za zdravljenje tumorjev prebavil, Onkološki inštitut Ljubljana

Več informacij o RAKU DEBELEGA ČREVESA IN DANKE ter o ŽIVLJENJU Z RAKOM DEBELEGA ČREVESA IN DANKE v publikaciji >>>