Kaj je rak debelega črevesa in danke?
Debelo črevo in danka sta del prebavnega sistema. Tu poteka vsrkavanje hranil in tekočine, prav tako tudi izločanje prebavljenih snovi iz organizma. Debelo črevo zavzema daljši del v trebušni votlini, danka pa zadnjih nekaj centimetrov debelega črevesa.
Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor. Tumorji so lahko benigni ali maligni. Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav. Ko jih odstranijo, navadno ne zrastejo ponovno, prav tako pa se ne razširijo v druge dele telesa, ne zasevajo. Maligne tumorje debelega črevesa in danke imenujemo tudi rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko prek krvi ali limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva.
Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo. V Sloveniji letno odkrijejo več kot 1100 novih primerov. Leta 2002 je bilo odkritih 1101 novih primerov (podatek iz Registra raka Slovenije 2002). V Sloveniji je po pogostnosti pojavljanja drugi najpogostejši rak in hkrati drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavega obolenja. Večinoma zbolevajo ljudje po 60. letu, lahko pa se bolezen pojavi že prej. Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj, ko se še ni razširil iz črevesa v bezgavke in/ali drugod po telesu. Zato je zelo pomembno, da prepoznamo prve znake in simptome bolezni ter takoj poiščemo zdravniško pomoč.
Zakaj se razvije? Kateri so dejavniki tveganja?
Čeprav vzrok za nastanek bolezni še ni znan, številne študije potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke najverjetneje posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Dejavniki tveganja so tisti dejavniki, ki povečajo verjetnost, da posameznik zboli zaradi določene bolezni. Tako kot je kajenje dejavnik tveganja za razvoj raka na pljučih (in še mnogih drugih rakavih obolenj) ali nezaščiteno izpostavljanje sončnim žarkom poveča tveganje za kožnega raka, je pojav raka na debelem črevesu in danki povezan s specifičnimi dejavniki tveganja. Verjetnost, da bi zboleli za rakom debelega črevesa in danke dokazano povečajo:
- Starost
Dejstvo, da je okoli 90 % bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste (glej diagnostične možnosti). - Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje)
Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča pretežno mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje
pospeši in skrajša se čas prebave. Hitreje, kot se črevo prazni, manj strupov pride v naše telo. V prehrani naj bo tudi veliko antioksidantov 4 in vitaminov, A, C, D in E ter selen. Koristna je tudi prehrana, bogata s kalcijem, ker veže žolčne kisline.
Nezdrav način življenja poveča tveganje za razvoj raka. Dovolj gibanja,normalna telesna teža ter izogibanje alkoholu in kajenju zmanjšujejo možnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, seveda pa nas tak življenjski slog varuje tudi pred številnimi drugimi boleznimi.
- Črevesni polipi
Polip je tkivna tvorba (rašča), ki štrli iz črevesne stene ali stene danke. Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa. Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav. Če pa, je najpogostejša krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, lahko celo zaporo črevesa. - Kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, crohnova bolezen)
Ulcerozni kolitis in crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima, ki trajata več kot 12 let, je tveganje za razvoj raka povečano, zato je treba pogosteje opravljati diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na črevesu in danki (glej diagnostične možnosti). - Dedna obremenjenost
Ljudje, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, imajo večje tveganje, in sicer 1,5- do 2-krat večje. Pri dednih oblikah 5 raka, ki so sicer zelo redke in jih strokovno imenujemo družinska adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa, je tveganje še posebno veliko. Pogosteje obolevajo tudi bolnice, ki so
v preteklosti zbolele za rakom na dojki in bolniki z družinsko dedno nagnjenostjo za razvoj raka na različnih organih (Lynchev sindrom).
Pomen pravočasnega ugotavljanja bolezni in diagno stične možnosti
Tako kot pri drugih rakavih boleznih je tudi tu pomembno pravočasno odkrivanje, saj lahko v zgodnji fazi bolezni z ustrezno obravnavo preprečimo nadaljnji razvoj raka. Pogosto poteka bolezen v zgodnji fazi brez bolezenskih znakov, zato so preventivni pregledi izredno pomembni, posebno po 50. letu starosti.
Znaki in simptomi bolezni so lahko bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanj, zaprtost), kri na blatu, slabost in bruhanje. Glede na to, da je črevo dolg organ, so bolezenski znaki odvisni od tega, v katerem delu črevesa leži tumor. Tumorji leve strani debelega črevesa lahko povzročajo krče, bolečine v trebuhu, kri na blatu, slabost in bruhanje ter izmenjavanje zaprtja z drisko. Tumorji desne strani debelega črevesa pa povzročajo krče v trebuhu, izgubo telesne teže, redkeje spremembe pri odvajanju blata ali kri v blatu. Tumorji v danki lahko povzročajo občutek polne danke, krvavitve iz danke, boleče krče in spremembe v premeru blata. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost in z njo povezane klinične znake in simptome, kot so utrujenost, vrtoglavica in šumenje v ušesih, splošno slabo počutje …
Večina omenjenih znakov in simptomov je povezana tudi z drugimi obolenji, kot so želodčna razjeda, žolčni kamni, hemoroidi ali reakcija na določeno hrano, zaradi česar veliko ljudi pravočasno ne gre na pregled. Če omenjene težave trajajo dalj časa, je zelo pomembno, da se oglasite pri svojem zdravniku!
Diagnostične preiskave za ugotavljenje raka na debelem črevesu in danki
Raka na debelem črevesu in danki je mogoče ugotoviti z naslednjimi diagnostičnimi preiskavami:
- Digitorektalni pregled
Pri pregledu lahko zdravnik z orokavičenim prstom otipa večino tumorjev spodnje polovice danke. V primeru suma na tumor zdravnik naroči nadaljnje preiskave. - Ugotavljanje prisotnosti krvi v blatu (test okultne krvavitve ali hematest)
Gre za test, s katerim v vzorcu blata ugotovijo prisotnost krvi, ki sicer ni vidna s prostim očesom. Kri lahko izvira iz tumorja ali predrakastega izrastka na sluznici (polip), lahko pa je vzrok drugih obolenj prebavil – test torej ni zelo specifičen, je pa edini presejalni test. Po 50. letu starosti naj bi hematest opravili 2-krat na leto. - Endoskopski pregled spodnjega dela danke (rektoskopija)
Rektoskopija je preiskava z rigidnim inštrumentom, ki se vstavi v danko in zdravniku omogoča pregled sluznice danke. Opravijo jo v bolnišnici ali specialističnih gastroenteroloških ambulantah ter diagnostičnih centrih in praviloma ni boleča. Če zdravnik pri rektoskopiji odkrije polip, je potrebna kolonoskopija. - Endoskopski pregled celotnega debelega črevesa in danke(kolonoskopija)
Kolonoskopija je endoskopska preiskava s kolonoskopom – upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, prek katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski monitor, ki omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik odstranjuje tudi polipe v črevesu (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali specialističnih gastroenteroloških ambulantah ter diagnostičnih centrih in praviloma ni boleča. Velja za najbolj zanesljivo diagnostično metodo, s katero rakave tvorbe črevesa in danke odkrijejo že zgodaj. Po 50. letu starosti naj bi kolonoskopijo opravili vsi. Kontrolne kolonoskopije naj bi opravljali na 5 let, bolniki z odkritimi polipi pa na 3 leta ali še pogosteje, kar je odvisno od patohistološkega izvida odstranjenih polipov. V svetu se opravlja tudi sigmoidoskopija, endoskopska preiskava dela črevesa, ki ga imenujemo sigma. Več kot polovica tumorjev se pojavi v sigmi in danki. - Rentgensko slikanje
Kontrastno rentgensko slikanje (irigografija)
Pred rentgenskim slikanjem se celotno črevo napolni s posebnim kontrastnim sredstvom ali zrakom. Tako postanejo rakave tvorbe vidne na rentgenski sliki.
Rentgensko slikanje pljuč
Metodo uporabljajo predvsem za oceno razširjenosti bolezni v pljuča.
- Druge diagnostične preiskave
Ultrazvok je izredno hitro mehansko nihanje. Ultrazvok potuje v telo v obliki zelo kratkih valov in pri tem slabi predvsem zaradi vsrkanja v tkivo in neštetih odbojev. Odbito valovanje sprejema pretvornik. Ker zdravo tkivo absorbira in odbija valove drugače kakor tumor, to metodo uporabljajo za prikaz tumorja danke (endoluminalni ultrazvok). Za prikaz zasevkov in s tem za oceno razširjenosti bolezni pa se uporablja ultrazvok trebuha. Uporabljata se tudi računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca
(MRI).
Ljudje z visokim tveganjem za nastanek raka na debelem črevesu in danki
Pri vseh ljudeh, ki imajo visoko tveganje za nastanek raka na debelem črevesu in danki, bi moral biti izbrani zdravnik še posebno pozoren in bolnike ustrezno napotiti na dodatne preiskave v za to specializirane ustanove, še pred dopolnjenim 50. letom. Med bolnike z večjim tveganjem za razvoj bolezni sodijo:
- potomci staršev z rakom debelega črevesa in danke,
- bolniki po operaciji raka debelega črevesa in danke,
- vsi, pri katerih so odstranili polipe,
- bolniki z ulceroznim kolitisom in crohnovo boleznijo ter
- tisti, ki imajo družinsko adenomatozno polipozo ali dedni nepolipozni rak debelega črevesa.
Rak debelega črevesa in danke – stadiji bolezni
Bolezenski stadiji opisujejo razširjenost rakave bolezni. Poleg starosti bolnika ter njegovega splošnega zdravstvenega stanja, omogočajo zdravniku določiti načrt zdravljenja. Zdravnik določi stadij bolezni s prej omenjenimi diagnostičnimi preiskavami in na podlagi patohistološkega izvida.
STADIJI BOLEZNI
| STADIJ | OPIS | ZDRAVLJENJE |
 | Tumor je omejen na črevesno sluznico. | Operacija |
 | Tumor je prerasel več plasti črevesne stene, vendar se ni razširil zunaj črevesa. | Operacija |
 | Tumor je prerasel steno črevesa, vendar se ni razširil v bezgavke. | Operacija in včasih kemoterapija, pri bolnikih z rakom debelega črevesa. Obsevanje in kemoterapija, sledi operacija pri bolnikih z rakom danke. |
 | Rak se je razširil na lokalne bezgavke, ne pa tudi v druge organe. | Operacija in kemoterapija, pri bolnikih z rakom debelega črevesa. Obsevanje in kemoterapija, sledi operacija pri bolnikih z rakom danke. |
 | Rak se je razširil v različne | Operacija in zdravljenje skemoterapijo. |
Pripravljeno v sodelovanju s Timom zdravnikov za zdravljenje tumorjev prebavil, Onkološki inštitut Ljubljana
