Ljudska imena: božovina, beza, bezdijina, bezg, bezga, bezl, bezgov, bezgovec, bezgovina, bezovc, boz, zovika, zovina.
Rastišče: sončni do polsenčni prostori na rudninsko bogatih tleh.
Zdravilni deli rastline: cvetovi (Flores Sambuci), listi (Folia S.), korenina (Radix S.), lubje (Cortex S.) in plodovi (Fructus S.).
Iz posušenih cvetov bezga pripravljamo čaj (dve čajni žlički droge za skodelico vode), ki pospešuje potenje, znižuje telesno temperaturo in preprečuje prehlad. Zelo primeren je za otroke.
Spomladi, aprila in maja, nabiramo poganjke in mlade liste ter cvetje, korenine, in sicer le notranjo plast lubja, nabiramo od februarja do konca novembra, lubje stebel in vej, ki mu ostrgamo srednjo plast, pa nabiramo februarja in marca ter oktobra in novembra. Dozorele plodove nabiramo septembra.
Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: listi spomladi vsebujejo emulin, invertin, kalijev nitrat, saharozo, sambucin in še vrsto drugih zdravilnih snovi. Vse te učinkovine, čeprav slabše kot v cvetovih, spodbujajo delovanje znojnic in pospešujejo izločanje seča. Na ta način odvajajo strupe iz telesa. Čaj iz listov in poganjkov tudi znižuje krvno koncentracijo sladkorja.
Cvetje vsebuje eterična olja, čreslovine, sluz, holin, sambunigin, smolo, sladkor, saponine, jabolčno, baldrijanovo in vinsko kislino. Zaradi močnega spodbujanja delovanja znojnic se čaj iz bezgovega cvetja uspešno uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrlatinki, stiski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih obolenjih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje toksičnih snovi.
[see url=”https://med.over.net/clanek/okrepite-naravno-odpornost-organizma/”]Okrepite naravno odpornost organizma[/see]
Lubje debla in vej, in sicer ostrgana zelena srednja plast lubja ter bezgove korenine vsebujejo smolo, ki deluje močno odvajalno in pospešuje izločanje seča. Nujno je natančno doziranje, kajti večje količine so škodljive (glej opozorilo). Čaj iz lubja bezga se pripravlja iz ene slabe čajne žličke za eno skodelico vode. Največ dve majhni skodelici tako pripravljenega čaja pijemo po požirkih čez dan. Učinkuje tako, da odstranjuje težave pri zastajanju in izločanju seča, motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, vodeničnih odtokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Zaradi odvajalnega učinka je priporočljiv tudi pri oteženem odvajanju blata, zaprtju, zapori črevesja z bruhanjem.
Iz listov in lubja pripravljamo čaj proti vodenici, zadrževanju urina, slabi prebavi, revmatizmu in protinu. V ljudskem zdravilstvu je znano, da čaj iz cvetov čisti kri in odpravlja neprijeten telesni vonj. Iz plodov se pripravlja kaša ali sok, ki deluje blago odvajalno.
Zreli plodovi vsebujejo med drugim jabolčno, baldrijanovo in čresleno kislino, grenčine, eterična olja, sladkor, vosek in vitamine A, B1, B2 in C, ter novo odkriti vitamin J, ki preprečuje nastanek pljučnice. Uživanje jagod v obliki čežane ali prekuhanega gosto tekočega soka je zelo koristno pri nevralgijah in išiasu. Tudi nevralgija trigeminusa (vrsta obrazne nevralgije) se z bezgovim sokom uspešno zdravi. Kura z jagodovim sokom: 30 g soka popijemo dvakrat dnevno.
Zelo zdravilno je bezgovo vino iz zrelih bezgovih jagod. Rahlo ureja odvajanje blata, čisti kri, pomirja trebušne krče, črevesno koliko (kolitis), vzbuja tek in odpravlja motnje v obtoku. Kot topel napitek je najboljše zdravilo pri začetni gripi, bronhitisu ali celo pljučnici. Zelo razredčenega lahko dajemo tudi šolskim otrokom.
Opozorilo: svežih surovih bezgovih jagod, ne uživamo, prav tako ne surovega bezgovega soka. Že dve žlici zrelih jagod lahko povzroča slabost, bruhanje in drisko, nastopi lahko tudi mrzlica.
Večje količine čaja iz lubja bezga povzročajo bruhanje, hudo drisko, vnetje želodca in črevesja ter celo vnetje ledvic.
Vir:http://www.lekarna-mozirje.si/Predstavitev/bezeg.html
Bezeg je:
- je eden najbolj učinkovitih čajev za čiščenje in odstranitev strupov iz telesa
- vsebuje veliko količino vitamina C in A
- nepogrešljiv je pri prehladnih obolenjih, pa še prijetnega okusa je, zato je zelo uporaben v čajnih mešanicah, še posebno takih, ki vsebujejo zelo grenke snovi, da zabriše okus in jih potem tudi otroci lažje uživajo
Bezeg ima v prvih letih rasti obliko grma, kasneje pa lahko zraste tudi do 10 m visoko. Povprečno lahko bezeg doseže starost do 100 let (zelo težko ga namreč uničimo).
Cvetovi bezga so rumenkasto bele barve, iz cvetov pa se najprej razvijejo zelene, nato pa rdeče in črne jagode. Cvetovi bezga, ki so zelo bujni, imajo značilen in tudi zelo intenziven, aromatičen vonj. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajo surovi plodovi popolnoma drugačen vonj in okus. Surove in sveže jagode niso užitne.
Bezeg praviloma cveti v mesecu juniju, medtem ko jagode dozorijo v septembru.
Raste ob sončnih legah in ob robovih gozdov in jas. V samem gozdu pa ga bomo zelo težko našli.
Uporaba
V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in mlade liste. Cvetove nabiramo le v sončnem vremenu v juniju, septembra pa je čas za obiranje dozorelih jagod.
Cvetje vsebuje eterična olja, čreslovine, sluz, holin, sambunigin, smolo, sladkor, saponine, jabolčno, baldrijanovo in vinsko kislino.
Bezgov čaj:
Bezgove cvetove sušimo in tako posušeno rastlino uporabimo za pripravo čaja.
Cvetove sušimo na svežem zraku, vendar ne na soncu. Tako bo bezgovo cvetje ohranilo svojo zlato rumeno barvo. Posušeno cvetje shranimo v platnene ali papirnate vrečke.
Zelo priljubljena pomladanska jed je tudi ocvrto bezgovo cvetje.
Surovih bezgovih jagod ne jemo. Uživanje le teh povzroči slabost, bruhanje, drisko, lahko pa tudi mrzlico.
- Bezgova omaka – recept iz knjige Slovenska kuharica – l. 1890
Bezgove jagode pretlači skozi ruto v persteno kozo, kuhaj pokrito, da se precej zgosti; potem prideni cukra, da bo sladko, pa še kuhaj, da se še bolj zgosti; potem deni ohlajeno v steklenico in mrzlo zaveži.
Te omake se dene malo v bezgov ali lipov čaj, kadar se človek želi spotiti. - Bezgovec – recept iz knjige Sodobna kuharica – l. 1956
Na vsak kg bezgovih jagod prilijemo 1/2 do 3/4 l vode in kuhamo (vremo) 10 do 15 minut, nato sok odcedimo skozi napet prtič. Na vsak liter soka dodamo 1/4 kg sladkorja. Sok naj ponovno vre še 10 do 15 minut, nato še vrelega nalijemo v pogrete steklenice. Zamaške zalijemo s parafinom in hranimo steklenice na hladnem.
Vroč razredčen sok je dobro domače sredstvo proti prehladu. Po okusu mu pridenemo še malo limone in cimeta - Bezgov sirup kot zdravilo – recept iz knjige Sodobna kuharica – l. 1956
Oprane, prebrane jagode kuhamo z majhno količino vode. Ko jagode počijo, jih pretlačimo. Na 1 kg bezgovega soka damo 30 dkg sladkorja in kuhamo. Med kuhanjem tekočino mešamo. Sirup je pravilno kuhan, če pade od žlice gosto kot med. Na koncu dodamo naribano limonino lupino, kar zelo izboljša okus. Sirup spravimo še vroč, v vroče steklenice, ki jih takoj zamašimo. Ohlajene steklenice pomočimo v raztopljen parafin. - Ocvrto bezgovo cvetje – recept iz knjige Sodobna kuharica – l. 1956
20 bezgovih cvetov.
Testo: 3/8 l mleka, 30 dkg moke, 3 rumenjaki, sneg iz 3 beljakov, žlica ruma ali kisa; maščoba za cvrtje
Bezgove cvetove operemo pod tekočo vodo in jih odcedimo. Nato razžvrkljamo mleko, rumenjake, sol in moko, dodamo temu trd snega iz beljakov, žlico ruma ali kisa. V to testo pomočimo vsak bezgov cvet in ga ocvremo. - Bezgov sok I.
30 cvetov bezga, namočimo v 3 l vode za 24 ur; nato precedimo in dodamo 10 dag citronske kisline in 3 kg sladkorja. Dobro premešamo in napolnimo steklenice.
Uživamo ga razredčenega z vodo. - Bezgov sok II.
40 bezgovih cvetov, 2 limoni, 5 dkg citronske kisline, 1 kg sladkorja, košček ingverja (lahko tudi izpustiš).
Limoni operemo in skrtačimo v vroči vodi, ki smo ji dodali ščepec sode bikarbone. Narežemo ju na tanke rozine. Bezgovim cvetom odrežemo debela stebla. V loncu zmešamo bezgove cvetove, limono, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vse skupaj pustimo stati 24 ur, nato precedimo skozi krpo, primešamo sladkor in zavremo.
Vročega nalijemo v čiste steklenice in zapremo.
Pijemo ga razredčenega z mrzlo vodo, dodamo ga ledenemu čaju, ali penečemu se vinu. - Bezgovo cvrtje – recept iz knjige Slovenska kuharica avtorice Felicite Kalinšek
1/4 l mlačnega mleka
22 dag moke
pol žličke soli
žlica sladkorja
3 rumenjaki
sneg treh beljakov
6 do 12 bezgovih cvetov
maščoba za cvrenje
Žvrkljaj mleko z moko in rumenjaki, prideni sladkor in sol ter zamešaj trd sneg beljakov. Bezgovo cvetje splakni z vodo, ga odcedi na rešetu, pomakaj ga posamezno v testo in ga na vroči maščobi rumeno ocvri. Ocvrto potresi s sladkorjem. Ali pa pomakaj cvet v vinsko ali pivovo testo. Če želiš bolj krhko ocvrto cvetje, vzemi več jajc in manj moke.
