Vsako leto, ko se bliža januar, se pojavi tihi pritisk. Občutek, da bi morali v novem letu končno – shujšati, začeti telovaditi, jesti bolj zdravo, biti bolj disciplinirani. Kot da je uspeh koledarsko pogojen in ne življenjsko grajen.
“Dolgo sem tudi sama padala v to past,” priznava Doroteja Riahi, svetovalka za prehrano, vadbo in osebno rast. “Novo leto je delovalo kot obljuba, da bom čez noč postala bolj disciplinirana. In ker sem imela dober razlog in močno željo, sem verjela, da bo tokrat drugače.”
A leto za letom se je zgodilo isto. Ne le njej – temveč večini izmed nas. In danes vedenjska psihologija končno ponuja jasno razlago, zakaj.
Novo leto ne spremeni človeka. Navade ga. To ni kritika. To je osvoboditev.
Zakaj motivacija ne zdrži
Novoletne zaobljube pogosto odpovedo, ker temeljijo na ideji, da bo motivacija zdržala dlje kot vsakdan. V januar vstopimo z izjemno energijo, ki pa je – in to je ključno – biološko ne moremo vzdrževati.
“Motivacija je čustveno stanje, ne trajen vir energije,” pojasnjuje sogovrnica. “Če spremembo gradimo izključno na njej, bo ob prvem padcu energije ali stresnem obdobju razpadla.” Ko začetni zagon popusti, običajno sklepamo, da nam manjka volje. V resnici pa je težava v tem, da je bil sistem postavljen na napačnih temeljih.
Vaše telo januarske ekstreme doživi kot grožnjo
Ko ženska januarja začne s 1200 kalorijami, šestimi treningi na teden in prepovedjo vsega, kar ji daje užitek, telo tega ne razume kot “novo leto, nova jaz”. To razume kot stres. “Živčni sistem potrebuje ravno obratno – postopnost, predvidljivost in občutek varnosti,” poudarja. “Ko ga nenadoma potisnemo v ekstrem, se sprožijo obrambni mehanizmi.”
Posledice so hitro opazne: padec energije, večja lakota, nihanje razpoloženja in izguba konsistence. Ni presenetljivo, da volja pogosto popusti že ob prvem PMS-ju, napornem delovnem dnevu ali pomanjkanju spanca.
“Bi morala” nikoli ne postane navada
Drugi razlog, ki ga strokovnjakinja pogosto opaža pri svojih strankah, je ta, da je cilj sicer iskren, a ni oseben. Mnoge ženske si želijo shujšati, ker se “tako dela januarja”, ali trenirati, ker “bi morale”. Vedenjska znanost je pri tem zelo jasna: cilj, ki ni vaš, nikoli ne postane vaša navada. “Če sprememba ne izhaja iz osebnih vrednot in dejanskih potreb, jo je zelo težko vzdrževati,” pojasnjuje sogovornica. “Navade se oblikujejo tam, kjer ima človek občutek smisla, ne prisile.”
Identiteta je močnejša od discipline
To je eden najpogosteje spregledanih razlogov neuspeha – in hkrati eden najmočnejših. Če globoko v sebi verjamete, da niste vztrajni, da vam gibanje “ne leži” ali da vam dolgoročno nikoli ne uspe, vas bo ta identiteta prej ali slej dohitela. Ne zato, ker se ne trudite, temveč zato, ker se navade vedno poravnajo z notranjo sliko, ki jo imamo o sebi. “To ni ezoterika – to je psihologija navad,” razlaga Riahi. “Če sprememba ni skladna s tem, kako dojemamo sebe, bo zahtevala ogromno energije. Ko te energije zmanjka, se človek vrne k starim vzorcem.” Ko to razumemo, postane jasno, da neuspeh ni osebni poraz. Je le znak, da sistem ni bil prilagojen človeku, ki ga mora izvajati.
Kaj deluje, ko motivacija odpove?
Pristna sprememba se ne začne 1. januarja. Ne ob ponedeljkih. Ne takrat, ko bo “manj kaosa”. Začne se na povsem običajen dan, ko se ne počutimo posebej pripravljeni, a si vseeno izberemo majhen, realističen korak. “Majhne, ponovljive odločitve gradijo zaupanje vase,” pravi sogovornica. “Ko sprememba ni več stres, ampak nekaj obvladljivega, lahko postane del identitete.”
Namesto radikalnih rezov se dolgoročno bolje obnesejo:
- postopne prilagoditve, ki jih telo sprejme kot varne,
- cilji, ki so osebno pomembni, ne družbeno pričakovani,
- sistemi, ki podpirajo, ne kaznujejo,
- tempo, ki omogoča vzdržnost, ne izgorelosti.
Sprememba, ki se je lahko držite celo leto
- To ni zgodba o neuspehu novoletnih zaobljub.
- To je zgodba o tem, da si končno dovolimo slediti osebni, strokovno podprti poti spremembe – takšni, ki ne temelji na pritisku, temveč na razumevanju.
- Takšni, ki podpira, ne kaznuje.
- In takšni, ki jo lahko živimo vse leto – ne le prvih nekaj tednov januarja.
Doroteja Riahi je svetovalka za prehrano, vadbo in osebno rast ter ustanoviteljica projekta Fit Meal Slovenija. Pri svojem delu ženskam pomaga razumeti, zakaj diete, ekstremi in kratkoročni izzivi pogosto ne prinesejo trajnih rezultatov. Njeno delo temelji na postopnih spremembah, razumevanju telesa in grajenju navad, ki so dolgoročno vzdržne. Spremljate jo lahko na Instagramu @fitmeal_slovenija ali v skupnosti FIT MEAL by Doroteja Riahi na Facebooku.
