Na zvoke, tudi hrup iz okolja se lahko navadimo in jih preprosto ne slišimo več. Ker jih ne slišimo, smo prepričani, da niso moteči. Zvoki pa kljub temu lahko negativno vplivajo na naše počutje in zdravje. Največkrat je zaradi njih povišana vznemirjenost, zvok deluje stresno, poviša se krvni tlak, pride lahko do motenj spanja in zmožnosti koncentracije.
Človek za normalno delovanje potrebuje tudi mir in tišino, ki pa je danes v mestih ni niti ponoči. Strokovnjaki zato priporočajo:
- Ne prilagajajmo se hrupu!
- Skupaj se trudimo, da hrup v okolju prepoznamo in ga zmanjšamo!
Kako hrup vpliva na okvare suha?
Na svetu ima eden od 20 prebivalcev (kar 360 milijonov ljudi) okvaro sluha. Med njimi je kar 32 milijonov otrok (podatki SZO). Z ustreznimi preventivnimi ukrepi bi lahko preprečili kar 60 odstotkov primerov pri otrocih.
Najpogostejši vzroki za okvaro sluha pri otrocih so genski, nato sledijo različne infekcijske bolezni in obolenja ušes (npr. kronično vnetje ušesa) ter izpostavljenost hrupu.
Zato je pomembno, da delujemo preventivno in se izogibamo hrupu. To sicer ni tako preprosto, saj nas spremlja doma, v službi, šoli, na ulicah mest in parku. Posebej promet povzroča veliko hrupa in predstavlja vir, ki smo se ga že navidezno navadili.
Dodatna težava za zdravje, počutje in sluh so dodatni (prostovoljni) viri hrupa. Predvsem mladi se mu izpostavljajo s poslušanjem glasbe preko slušalk in s tem tvegajo okvare.
Kako škodljivo je poslušanje glasne glasbe?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so med osnovnošolci in srednješolci večkrat izvedli anketo »Kako pogosto poslušaš glasbo in kakšna zvrst glasbe ti je najbolj všeč?«. Ugotavljali so, kako pogosto mladi nadenejo slušalke in kako glasno poslušajo glasbo. Izsledki so pokazali, da 12,4 % mladostnikov (od 1635 sodelujočih osnovnošolcev in srednješolcev – raziskava 2013), glasbo z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe posluša tako pogosto in glasno, da bi pri njih lahko pričakovali okvaro sluha, če bi s takim načinom vedenja vztrajali več let.
1. težava: Dolžina poslušanja
Prvo tveganje za okvaro predstavlja dolžina poslušanja hrupa. Približno dve tretjini vseh vprašanih (67,1 %) posluša glasbo vsak dan ali vsaj nekajkrat na teden. Pri 8,8 % ob običajnem poslušanju glasbe to traja več kot 3 ure, kar lahko predstavlja tveganje, če se to dogaja večkrat na teden in poslušalci glasbo pri tem naravnajo na visok nivo glasnosti. Fantje glasbo poslušajo celo nekoliko dlje kot dekleta.
2. težava: Glasnost poslušane glasbe
Poleg dolžine poslušanja glasbe = izpostavitvi hrupa, je za varovanje sluha pomembna tudi njena glasnost. Nekoliko več, kot tretjina mladostnikov glasbo posluša pri nastavitvi nad 70 % maksimalne možne vrednosti, premnogi mladi (8,8 %) pa jo poslušajo celo na maksimalni možni nastavitvi.
“Če smo predolgo izpostavljeni močnemu hrupu, se drobceni in občutljivi deli notranjega ušesa mehansko poškodujejo. Pri hrupu je, tako kot pri radioaktivnih dozah, poškodba odvisna od tega, kako močan je hrup in koliko časa smo mu izpostavljeni,” opozarja Franci Urankar, strokovnjak za zaščito sluha.
Ali mladi zaradi negativnih vplivov že slabše slišijo?
NIJZ v svojih raziskavah ugotavlja, da dobra tretjina vprašanih občasno zaznava šumenje v ušesih, 1,7 % vseh anketiranih ima stalno šumenje v ušesih. Najpogosteje ga povzroča kričanje v uho, povzročajo pa ga tudi ognjemeti, petarde in obisk koncerta ali diskoteke. Šumenje v ušesih povzročajo tudi poslušanje prenosnih predvajalnikov glasbe (pametni telefon, mp3).
Kadar je hrup dolgotrajen ali pa zelo intenziven, lahko pride tudi do začasne izgube sluha. S tem se je srečalo tudi že presenetljivo veliko tistih, ki so sodelovali v raziskavi.
Kako glasno lahko poslušamo glasbo?
Po priporočilu znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja, lahko glasbo prek slušalk poslušamo brez posledic pri jakosti 89 dBA, 5 ur na teden.
Glede na pravilo ekvivalentnosti zvočne energije s povečanjem jakosti za 3 dB zmanjšamo čas poslušanja, ki je priporočljiv, na polovico. Iz tega sledi, da je glasbo še varno poslušati pri jakosti 92 dBA 2,5 ure na teden.
Medtem, ko je Franci Urankar pri priporočilih glede glasnosti še nekoliko bolj previden:
“Glasnost 85 dBA velja v industriji kot meja, kjer je obvezno treba uporabljati zaščito za varovanje sluha Za preglednico pa veljajo naslednje tipične vrednosti in opozorila: Vse, kar je rdeče, je že nevarno ali celo škodljivo. Hrup 90 dB, ki smo mu izpostavljeni po 8 ur na dan (npr. na delovnem mestu), lahko sčasoma (npr. v letu dni) trajno poškoduje sluh. Ojačena rock glasba 110–130 dB nam v enakem obdobju povzroči trajno poškodbo sluha že, če smo ji izpostavljeni po 30 minut na dan (pri 110 dB), ali samo po 4 minute na dan (pri 130 dB).”
Kam po pomoč?
V Sloveniji lahko vsak, ki ima okvarjen sluh v govornem območju, dobi slušni aparat, ki ga financira ZZZS. Preberite več informacij o zaščiti sluha.
Za možnost učenja znakovnega jezika preberite več na: www.znakovnijezik.si
Imate vprašanje, ste v dilemi in ne veste, na koga se obrniti? Na voljo vam je svetovalec mnogim, ki se srečujejo s težavami s sluhom – Franci Urankar. Vprašajte ga na forumu Slušni aparati in zaščita sluha.
Preberite tudi: Kaj je in kako deluje sluh?
Preberite tudi: Kdaj je dobro zaščititi ušesa pred vodo
Vir:
Delfar, Nataša in Jeram, Sonja. 2014. Kako pogosto poslušaš glasbo in kakšna zvrst glasbe ti je najbolj všeč?. NIJZ.
Jeram, Sonja. 2017. Glasba in sluh 2017 – Poročilo o pilotni anketi, izvedeni med osnovnošolci v času sistematičnega zdravstvenega pregleda sluha. NIJZ.
spletna stran: http://www.nijz.si
