Zakaj bi morali hren pogosteje vključiti v svoj jedilnik?

Njegova uporaba sega daleč v preteklost, ko so ga cenili ne le zaradi edinstvenega okusa, temveč tudi zaradi zdravilnih lastnosti. Njegova značilna ostrina in močan vonj se razvijeta šele ob lupljenju, rezanju ali strganju, ko encimi sprožijo pretvorbo glukozinolatov v hlapne žveplove spojine. Če je nariban hren dlje časa izpostavljen zraku ali toploti, zaradi oksidacije postopoma izgubi ostrino, potemni in pridobi rahlo grenak okus.

Čeprav je hren pri nas najbolj priljubljen v velikonočnem času, bi ga zaradi njegove sestave, arome in okusa lahko veliko pogosteje vključili v svojo prehrano.

Tradicija uporabe in zdravilni učinki

Po ljudskem izročilu uživanje hrena pomaga pri razkuževanju dihalnih poti, pomaga pri prebavi in deluje diuretično (spodbuja izločanje seča). Zaradi njegove sestave, zlasti žveplove spojine glukozinolat in fenolne spojine, je predmet sodobnih znanstvenih raziskav, v katerih preučujejo njegove antibakterijske, antiseptične in karminativne lastnosti ter vpliv na prebavo in presnovo maščob.

Poleg tega je hren dober vir prehranskih vlaknin, vitamina C ter mineralov, kot so kalij, baker in mangan. Vendar pa v zadostni količini zaužijemo vlaknine in minerale iz hrena predvsem, če ga uživamo v večjih količinah – denimo kot prikuho.

Štiri potencialne koristi uživanja hrena

Zmanjševanje vnetja

Protivnetni učinek hrena izhaja iz spojine sinigrin, ki jo najdemo tudi v drugi zelenjavi iz družine križnic, kot sta brokoli in brstični ohrovt. Raziskava¹ kaže, da sinigrin zavira vnetne procese v telesu, tudi vnetje, ki prispeva k nastanku ateroskleroze.

Čeprav sinigrin dokazano prinaša koristi, so potrebne dodatne študije, da bi natančneje razumeli vpliv uživanja hrena na vnetne procese pri ljudeh.

Vsebuje hranila, ki pomagajo v boju proti rakavim celicam

Ista raziskava je pokazala tudi na protirakavo učinkovanje sinigrina, h kateremu prispevajo tudi druge bioaktivne spojine v hrenu, kot so izotiocianati. Študije na celičnih kulturah so namreč pokazale protirakavo učinkovanje izotiocianatov^2,3.

Zelenjava iz družine križnic (Brassicaceae), kamor poleg hrena spadajo tudi zelje, ohrovt in cvetača, vsebuje številne spojine, ki lahko vplivajo na rakave celice. Te spojine delujejo tako, da upočasnijo njihovo razmnoževanje, zaustavijo njihovo rast ali jih celo uničijo.

Protimikrobno delovanje

Raziskave kažejo, da lahko izotiocianati v hrenu delujejo protibakterijsko in protiglivično. Ena raziskava⁴ je celo pokazala, da so učinkoviti celo proti tako agresivni bakteriji kot je E. coli. Druga⁵ pa, da so izotiocianati učinkoviti v boju proti bakteriji H. pylori in salmoneli. Poleg tega je laboratorijski poskus⁶ pokazal, da zavirajo rast različnih glivic, ki povzročajo okužbe kože in nohtov.

Vendar pa še ni raziskav, ki bi potrdile te učinke pri ljudeh, zato je potrebnih več kliničnih študij.

Pomoč pri okužbah sinusov in pljuč

Pikantnost hrena povečuje nastajanje sluzi (mukusa) v sinusih, kar lahko pomaga pri izločanju mikrobov in čiščenju dihalnih poti⁷.

Ali lahko hren pogosto uživamo?

Zdravi ljudje lahko hren uživajo vsak dan, če jim ne povzroča težav. Vendar pa lahko sveže nariban hren, zlasti v večjih količinah, draži želodčno ali črevesno sluznico. Če se pojavijo neprijetnosti, je priporočljivo uživanje zmanjšati ali začasno prekiniti.

Osebe z vnetnimi črevesnimi boleznimi, kot so Crohnova bolezen, ezofagitis, ulcerozni kolitis ali želodčni čir, naj bodo pri uživanju hrena previdne, saj jim lahko poslabša simptome.

Vira:

• Cleveland Clinic: 4 Health Benefits of Horseradish. Dostopno na: 4 Health Benefits of Horseradish. Zadnji dostop: Marec 2025
• Prehrana.si: Hren. Dostopno na: Hren. Zadnji dostop: Marec 2025

Raziskave:

1. Mazumder A, Dwivedi A, du Plessis J. Sinigrin and Its Therapeutic Benefits. Molecules. 2016 Mar 29;21(4):416. doi: 10.3390/molecules21040416. PMID: 27043505; PMCID: PMC6273501.
2. Royston KJ, Tollefsbol TO. The Epigenetic Impact of Cruciferous Vegetables on Cancer Prevention. Curr Pharmacol Rep. 2015 Feb 1;1(1):46-51. doi: 10.1007/s40495-014-0003-9. PMID: 25774338; PMCID: PMC4354933.
3. Wu X, Zhou QH, Xu K. Are isothiocyanates potential anti-cancer drugs? Acta Pharmacol Sin. 2009 May;30(5):501-12. doi: 10.1038/aps.2009.50. PMID: 19417730; PMCID: PMC4002831.
4. Luciano FB, Holley RA. Enzymatic inhibition by allyl isothiocyanate and factors affecting its antimicrobial action against Escherichia coli O157:H7. Int J Food Microbiol. 2009 May 31;131(2-3):240-5. doi: 10.1016/j.ijfoodmicro.2009.03.005. Epub 2009 Mar 17. PMID: 19346022.
5. Romeo L, Iori R, Rollin P, Bramanti P, Mazzon E. Isothiocyanates: An Overview of Their Antimicrobial Activity against Human Infections. Molecules. 2018 Mar 9;23(3):624. doi: 10.3390/molecules23030624. PMID: 29522501; PMCID: PMC6017699.
6. Choi KD, Kim HY, Shin IS. Antifungal activity of isothiocyanates extracted from horseradish (Armoracia rusticana) root against pathogenic dermal fungi. Food Sci Biotechnol. 2017 Jun 27;26(3):847-852. doi: 10.1007/s10068-017-0104-4. PMID: 30263612; PMCID: PMC6049573.
7. Goos KH, Albrecht U, Schneider B. Wirksamkeit und Verträglichkeit eines pflanzlichen Arzneimittels mit Kapuzinerkressenkraut und Meerrettich bei akuter Sinusitis, akuter Bronchitis und akuter Blasenentzündung im Vergleich zu anderen Therapien unter den Bedingungen der täglichen Praxis. Ergebnisse einer prospektiven Kohortenstudie [Efficacy and safety profile of a herbal drug containing nasturtium herb and horseradish root in acute sinusitis, acute bronchitis and acute urinary tract infection in comparison with other treatments in the daily practice/results of a prospective cohort study]. Arzneimittelforschung. 2006;56(3):249-57. German. doi: 10.1055/s-0031-1296717. PMID: 16618018.