“Okužba s človeškimi papilomavirusi – s splošno svetovno priznano kratico HPV, ki jo uporabljamo tudi pri nas – so najpogostejše virusne spolno prenosljive bolezni. Z enim od 200 genotipov HPV se okuži praktično vsak spolno aktivni človek. Velika večina okužb, približno 90 odstotkov, v dveh letih izzveni. Če okužba ne izzveni, se lahko razvijejo različne bolezni. Kakšne, je odvisno od genotipa, s katerim se je človek okužil. Ker se večina okužb, sploh takoj po stiku z virusom, ne kaže z nobenim znakom ali simptomom, večina okuženih ne ve za okužbo in jo tako širi naprej,” pripoveduje specialistka ginekologije doc. dr. Nina Jančar, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, s katero smo se pogovarjali o posledicah, ki jih prinašajo okužbe s HPV.
Kakšne bolezni lahko povzroča okužba s HPV?
Okužbe z manj nevarnimi genotipi enako pogosto pri moških kot pri ženskah povzročajo bradavice v predelu spolovil, poleg tega povzročajo tudi ponavljajoče se papilome grla. Spremembe se pojavijo približno šest do dvanajst mesecev od stika s HPV in se kažejo kot izrastki v področju spolovila. Kadar se pri ženskah pojavijo ob vhodu v nožnico, nekatere poročajo o izcedku in pekoči bolečini.
Okužbe z bolj nevarnimi genotipi, teh je približno 15, pa lahko vodijo v razvoj šestih vrst raka. Rak se razvije, če okužba ne izzveni sama in se razvije tako imenovana dolgotrajna okužba. Pri ženskah se lahko razvijejo predrakave spremembe na materničnem vratu, rak materničnega vratu, rak zunanjega ženskega spolovila in rak nožnice, pri obeh spolih se lahko pojavita rak zadnjika (ta se pojavlja pri obeh spolih enako) in rak ustnega dela žrela (ta se pri moških pojavlja trikrat pogosteje) ter pri moških rak penisa.
Že več kot 30 let je znano, da se brez okužbe z enim od nevarnih tipov HPV pri ženski ne morejo razviti predrakave spremembe ali rak materničnega vratu.
Kako se okužbe prenašajo?
Okužbe s HPV se prenašajo s tesnimi stiki. Za prenos virusa je dovolj že ljubkovanje, da dva skupaj ležita gola v postelji. Uporaba kondoma pri spolnosti zmanjša možnost prenosa, vendar ga ne prepreči, ker se virusi nahajajo tudi na drugih predelih telesa.
Omenili ste, da 90 odstotkov okužb izzveni samih po sebi. Kaj to pomeni?
Ko telo okužbo ‘premaga’, pomeni, da se virusa »znebi« in oseba okužbe ne širi. Če okužba ne izzveni, pomeni, da se je razvila dolgotrajna okužba, to pa lahko, kot omenjeno, vodi v razvoj različnih bolezni.
Kako dolgo običajno traja od stika s HPV do razvoja raka?
Med vsemi raki, ki jih povzročajo okužbe s HPV, imamo presejalni program le za raka materničnega vratu, tako da ne vemo točno, koliko časa se razvijajo vsi s HPV povezani raki. Nekatere je tudi zelo težko odkriti v taki začetni stopnji, da bi jih lahko enostavno zdravili, tak primer je denimo rak zadnjika.
Za predrakave spremembe in raka materničnega vratu, ki ga zelo uspešno odkrivamo v presejalnem programu ZORA, pa je znano, da se razvija zelo počasi. Predrakave spremembe se razvijajo več let, za nastanek raka pa je potrebnih deset in več let. Ravno zato, ker se rak materničnega vratu razvija tako počasi, lahko odkrijemo vse te spremembe v začetni stopnji, torej še v obliki predrakavih sprememb, če ženske redno, vsake tri leta, hodijo na preventivne ginekološke preglede z odvzemom brisa PAP.
“Predrakavih sprememb na materničnem vratu je zelo veliko. Vsako leto jih ginekologi odkrijemo več kot 1.600. Večino pri mladih ženskah, tudi takih, ki še niso rodile. Zdravljenje teh predrakavih sprememb pa krajša maternični vrat, s čimer krni njegovo funkcijo, to pa lahko potem vodi v prezgodnji porod, ki je dva do petkrat pogostejši pri ženskah, ki so bile zdravljenje zaradi predrakavih sprememb na materničnem vratu,” poudarja doc. dr. Nina Jančar.
Zdravila za okužbe s HPV ni, zdravijo se le posledice okužbe. Lahko poveste, kako se zdravijo?
Bradavice v predelu spolovila zdravimo bodisi z aplikacijo kreme, ki jo predpišemo na recept, in si jo bolniki zvečer namažejo in zjutraj izperejo. Ali pa jih zdravimo kirurško, najpogosteje z lasersko vaporizacijo, krioterapijo ali izrezanjem.
Pri predrakavih spremembah pa je odvisno, kakšne so: če PAP bris pokaže začetne spremembe, kar pomeni, da je bris malo patološki – na izvidu običajno piše atipične ploščate celice, neopredeljene ali PIL nizke stopnje (če bi košček tkiva odščipnili, bi patolog napisal, da gre za CIN 1) – potem žensko naročimo na ponovni odvzem PAP brisa čez šest mesecev, pri katerem opravimo še dodaten test na prisotnost okužbe z visoko rizičnimi HPV – test HPV. Če je test HPV pozitiven, vemo, da je ženska bolj ogrožena za razvoj predrakavih sprememb. Spremembe nizke stopnje lahko do dve leti zgolj spremljamo ali jih zdravimo z destrukcijskimi metodami, denimo z laserjem, elektrokoagulacijo, krioterapijo … Če je HPV test negativen, se žensko predvsem spremlja.
Če so pri odvzetem brisu ugotovljene spremembe višje stopnje – PIL visoke stopnje (če bi košček tkiva odščipnili, bi patolog napisal, da gre za CIN 2 ali CIN 3) – se žensko takoj naroči na ponoven pregled, na katerem se izvede postopek imenovan kolposkopija. Gre za posebne vrste ginekološki pregled, pri katerem z mikroskopom pogledamo maternični vrat, ga tretiramo z ocetno kislino in z jodovo raztopino, kar nam omogoča, da se spremembe na materničnem vratu bolje prikažejo. Med postopkom tudi odščipnemo delček tkiva materničnega vratu, ki ga pošljemo na histopatološko preiskavo, ki pokaže, ali so v tkivu že prisotne spremembe in če so, za kako napredovalo bolezen gre. V primeru sprememb višje stopnje je največkrat potreben izrez prizadetega dela materničnega vratu, kar pa ima, kot že omenjeno, v primeru kasnejše nosečnosti, tveganje za prezgodnji porod.
V primeru, da je odkrit tako imenovan mikro invaziven rak, je potreben operativni izrez bodisi prizadetega dela materničnega vratu bodisi izrez celotnega materničnega vratu. Tudi pri teh postopkih lahko ohranimo plodnost ženske s cerklažo – to je nastavitev šiva na maternični vrat, ki ga v primeru morebitne nosečnosti drži zaprtega. Odvisno od razširjenosti raka, v nekaterih primerih odstranimo tudi bezgavke. Če gre za napredovalega raka, pa je možno le še zdravljenje z radikalno kirurško histerektomijo in/ali z obsevanjem.
“Na leto pri ženskah, ki ne hodijo redno na presejalne ginekološke preglede, odkrijemo 100 do 120 primerov napredovalih oblik raka materničnega vratu. Pri ženskah, ki redno hodijo na presejalne preglede, praviloma raka vedno odkrijemo v začetni fazi, ko je zdravljenje lahko še enostavno in učinkovito.”
Kljub temu da se same okužbe ne da zdraviti, pa jo lahko preprečimo s cepljenjem. Kako učinkovito je cepljenje pri razvoju bolezni, ki jih povzročajo okužbe s HPV?
V Sloveniji proti okužbam s HPV cepimo z 9-valentnim cepivom. Ta ščiti pred genotipoma HPV-6 in HPV-11, ki sta najpogostejša manj nevarna genotipa, ki povzročata praktično vse primere genitalnih bradavic v predelu spolovil in ponavljajoče se papilomatoze grla. Morda še bolj pomembno pa je, da cepivo ščiti pred sedmimi najpogostejšimi nevarnimi genotipi, ki povzročajo šest vrst raka. Gre za genotipe HPV 16, 18, 31, 33, 45, 52 in 58, ki so z raziskavo dokazano najpogostejši povzročitelji raka na materničnem vratu tudi v Sloveniji. Treba je vedeti, da kljub temu, da proti HPV cepimo šele od leta 2009 in da se vsako leto cepi manj kot polovica šestošolcev, se je število s HPV povezanih rakov v Sloveniji že začelo zmanjševati.
Pred okužbami s HPV je najpomembnejša zaščita. Najboljša zaščita je cepljenje, ter preventivno ravnanje v smislu manjšega števila spolnih partnerjev, uporaba zaščite pri vsakem spolnem odnosu in obiskovanje preventivnih ginekoloških pregledov. Najboljše je, če se otroke cepi ob sistematskem pregledu v 6. razredu, ko je še tako imenovana naivna populacija, ki še ni imela spolnih stikov. Raziskava NIJZ namreč kaže, da ima približno 25 do 30 odstotkov mladostnikov obeh spolov že spolne stike pri starosti 15 let. Poleg tega pa je pri cepljenju v tej starosti boljši imunski odziv na cepivo. Ginekologi priporočamo tudi cepljenje kasneje, vendar cepivo v tem primeru zaščiti le pred okužbami z virusi HPV, s katerimi oseba še ni bila v stiku, že obstoječih okužb pa ne zdravi.
Je še kaj, kar se vam zdi pomembno, da javnost ve o HPV?
Najpomembnejše je, da našim otrokom omogočimo največ: vsako bolezen je bolje preprečiti kot zdraviti. Zaradi presejalnega programa seveda lahko najdemo predrakave spremembe in raka na materničnem vratu dovolj zgodaj in jih ustrezno zdravimo. Ampak še bolje kot zgodaj zdraviti je preprečiti okužbe in razvoj teh bolezni.
“Jaz sem svojega sina cepila leta 2018 samoplačniško, saj takrat fantov še ni bilo možno cepiti v breme zavarovanja. Če bi kakorkoli dvomila v varnost in učinkovitost cepiva, ga ne bi. Cepljenje proti HPV je najboljša naložba v prihodnost zdravja naših otrok. Najbolj pametno in učinkovito je cepljenje v 6. razredu osnovne šole, sicer pa se od letošnjega leta lahko brezplačno cepijo vse osebe do dopolnjenega 26. leta starosti, kar velja za ženske in moške,”
Specialistka ginekologije doc. dr. Nina Jančar, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana
Spomnimo! HPV od A do Ž:
- Človeški (humani) papilomavirusi – skrajšano HPV – so izjemno pogosti, okuži se skoraj vsak.
- HPV povzročajo vsaj šest različnih vrst raka: raka materničnega vratu, zunanjega ženskega spolovila, nožnice, zadnjika, penisa in ustnega dela žrela; pa tudi genitalne bradavice in ponavljajoče papilome grla.
- Okužba s HPV pogosto poteka brez simptomov, kar pomeni, da ne vemo, da smo okuženi in zato lahko okužbo nevede širimo naprej.
- Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovita zaščita pred rakom in drugimi boleznimi, ki jih povzročajo okužbe s HPV.
- Poleg cepljenja so redni preventivni ginekološki pregledi v programu ZORA ključni za preprečevanje raka materničnega vratu.
- Slovenija je na dobri poti, da odpravi raka materničnega vratu, vendar je za to poleg visoke udeležbe v programu ZORA treba doseči 90-odstotno precepljenost proti HPV.
Prispevek je nastal v okviru evropskega projekta PERCH, ki ga sofinancirata Evropska Unija in Ministrstvo za zdravje RS. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.
Za podrobnejše informacije o tem, kako lahko zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki, vas vabimo, da obiščete uradno stran NIJZ na naslednji povezavi: NIJZ – Zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki. Prav tako vam priporočamo, da si na Med.Over.Net ogledate rubriko O HPV od A do Ž, ki je bila ustvarjena v okviru evropskega projekta PERCH, v katerem je v boju proti rakom, ki jih povzročajo okužbe s HPV, združilo moči kar 18 držav. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.
