Tako ženske kot moški s starostjo doživljajo spremembe v ravni hormonov. Pogosto so spremembe bolj subtilne toda vseeno pomembno vplivajo na naše splošno zdravje. Prevelike ali premajhne količine hormonov, ki so v telesu prisotne predolgo, povzročijo veliko škode in zdravstvenih težav pri posamezniku. Kadar se stanje prevesi v kronično, postane hormonsko neravnovesje očitno tudi v razpoloženju in obnašanju. Včasih te spremembe povzročijo neprijetne simptome, ki zahtevajo pozornost.
Hormoni so celični glasniki oz. snov, ki sporoči celici kako naj se odzove na neko situacijo. Ker imamo v telesu mnogo različnih hormonov je tudi vpliv hormonov na počutje zelo različen. Brez nekaterih hormonov ne bi mogli živeti (npr.: hormoni, ki uravnavajo delovanje ščitnice), medtem ko so drugi sicer pomembni, vendar bolj kot na telo vplivajo na naše počutje (spolni hormoni, stresni hormon kortizol, melatonin idr.).
Za naše zdravje je tako ključnega pomena hormonsko ravnovesje. To pomeni, da je hormon v telesu na voljo takrat, ko ga le-ta potrebuje in v potrebni količini. Naše telo te procese običajno uravnava samodejno. Je pa to uravnavanje hormonov oslabljeno, takrat ko se slabše počutimo, ko je imunski sistem oslabljen, ko se nezdravo prehranjujemo, ko se premalo gibamo, se izpostavljamo stresu itd. To predstavlja prvi vidik.
Drug vidik je razporeditev hormonov v telesu. Hormoni so v krvi večinoma v vezani obliki (pritrjeni na beljakovine) in so zato neaktivni oziroma je njihovo delovanje zelo šibko. Na drugi strani je prostih hormonov zelo malo (med 1 in 5% glede na celotno vrednost). Ključno vlogo pri hormonih tako igrajo tudi prenašalne molekule in pa receptorske enote na celici (mesto, kjer hormon opravlja svojo nalogo).
Doseganje hormonskega ravnovesja je kompleksna naloga. Ker je vpliv hormonov na počutje pri vsakem posamezniku različen je pomembno, da poznamo tudi kako posamezne kemikalije vplivajo na naše telo. S poznavanjem, izogibanjem sintetičnih kemikalij lahko krepko pripomoremo k izboljšanju svojega hormonalnega sistema in poskrbimo da je vpliv hormonov na počutje pozitiven.
V naslednjih vrsticah boste spoznali najpogostejša hormonska neravnovesja.
1. Ščitnična obolenja
Žleza ščitnica je ena od najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem in igra pomembno vlogo v celotnem hormonskem ravnovesju v telesu. Njena naloga je, da tvori ščitnične hormone tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki skrbita za vse nujne presnovne procese.
Hormoni ščitnice urejajo porabo energije v skoraj vseh telesnih organih in tkivih. Zato pomanjkanje ščitničnih hormonov povzroča tudi veliko sistemskih bolezni, kot so osteoporoza, kronična utrujenost, bolezni srca in ožilja, ginekološke bolezni (npr. ciste na jajčnikih, maternici, prsih,…). Brez zadostne količine ščitničnih hormonov se pojavljajo tudi težave pri zanositvi in težave med nosečnostjo, porodom in dojenjem. Ščitnica je lahko tudi v ozadju izpadanja las, zobne gnilobe in nihanja krvnega pritiska. Zato je toliko bolj pomembno, da jo poznamo, razumemo in ji olajšamo delovanje.
2. Sindrom izgorelosti
Dolgotrajna povečana stresna obremenitev, stres na delovnem mestu, naj je telesne ali duševne narave, lahko pripelje do stanja, imenovanega sindrom izgorelosti oziroma adrenalne izgorelosti, ki ga ne gre zamenjati s sindromom kronične utrujenosti in z depresijo.
Najpomembnejši stresni hormon se imenuje kortizol; ta se sprošča iz nadledvične žleze, ki leži nad ledvicami. V primeru stresa se proizvodnja kortizola poveča tudi na račun zmanjšane proizvodnje moškega spolnega hormona testosterona, ki se sprošča tudi v ženskem telesu.
Pri intenzivni ali dolgotrajni kronični stresni obremenitvi nadledvična žleza ne more več sintetizirati dovolj kortizola. Hkrati hipotalamus, možganski center, ki uravnava izločanje kortizola iz nadledvične žleze, postane neobčutljiv na pomanjkanje kortizola.
Znaki in simptomi adrenalne izgorelosti so odvisni od stopnje v razvoju bolezni in tudi od posameznikovih značilnosti. Pred adrenalnim zlomom, ko je stopnja stresnih hormonov v organizmu še povečana, je pri posamezniku opaziti povišano raven sladkorja v krvi, visok krvni tlak, visok kortizol v krvi, psihično vznemirjenost, evforijo, maničnost. Ob povišani ravni kortizola se spremeni tudi razporeditev maščevja – ta se nabira pretežno okoli trebuha. Poveča se tudi dovzetnost za okužbe, saj povečana stopnja kortizola poslabša imunski odziv.
Ko raven kortizola pade pod spodnjo mejo, se vrednosti krvnega sladkorja zmanjšajo, včasih celo tako zelo, da pride do motenj zavesti. Nastopijo nemir, nespečnost, motnje koncentracije, pomanjkanje teka, depresivna simptomatika, zaprtje, vrtoglavica pri vstajanju in pridobivanje telesne teže, pri moških pa zaradi pomanjkanja spolnih hormonov utegne priti do motenj erekcije.
3. Estrogenska dominanca
Zdravo telo proizvaja in vzdržuje pravo razmerje spolnih hormonov, ki bistveno pripomorejo k uravnoteženemu življenju. V nasprotnem primeru lahko nastopi estrogenska dominanca, ki pomeni, da se v telesu kopiči višek estrogena (estradiola) in primanjkuje progesterona. Neravnovesje je pogosto pri ženskah v reproduktivnem obdobju, ki uporabljajo kontracepcijo, pri težavah s PMS in pri hormonskih terapijah. Pojavi se lahko zaradi prevelike produkcije estrogena ali nezmožnosti razgradnje estrogena.
Najpogostejši znaki so anksioznost, napihnjenost, povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov, raka na dojkah, žolčnih kamnov, poporodno depresijo, nihanje razpoloženja, zmanjšan libido, neredna menstruacija, pridobivanje teže, ciste na jajčnikih, glavoboli.
Vzroki za estrogensko prevlado ležijo v nerednih ovulacijah (pomanjkanju lutealne faze), nerednih menstrualnih ciklih, stresu (utrujenost nadledvične žleze), slabi prehrani, pomanjkanju joda v organizmu, izpostavljenosti ksenoestrogenom in nihanju estrogena zaradi pomanjkanja progesterona.
4. Prezgodnja menopavza
Menopavza je uradno določena kot čas, ko ženska trajno izgubi menstruacijo. Ženska, ki doživlja naravno menopavzo, v resnici ne more vedeti, katera menstruacija je bila njena zadnja, dokler ne mine leto dni. S približevanjem menopavze lahko postane cikel precej nereden in nič nenavadnega ni, če med dvema menstruacijama poteče nekaj mesecev. Od 40. leta naprej že nastopijo nekatere začetne hormonske spremembe, povezane s predmenopavzo.
Prezgodnja menopavza nastopi hitreje in tudi bolj zgodaj, in sicer pri ženskah v tridesetih in zgodnjih štiridesetih letih starosti, ki imajo vsaj en jajčnik. Približno vsaka stota ženska zaključi z menopavzo pri starosti 40 let ali prej. Lahko gre za bolezen (kot so na primer avtoimune bolezni ali pomanjkanje hranljivih snovi) ali za kronični stres (vključno s pretiranim športnim treniranjem), ki škodljivo vplivata na reproduktivne funkcije, povezane s hormoni. Trajanje je običajno krajše kot pri naravni menopavzi, in sicer od enega do treh let. Ker je prehod hitrejši in ker so zgodnje spremembe pogosto povezane z že obstoječim telesnim stanjem, obstaja velika verjetnost, da bo ženska, ki preživlja prezgodnjo menopavzo, v času prilagajanja potrebovala nadomestne hormone.
Prezgodnjo menopavzo lahko diagnosticiramo z laboratorijsko analizo hormonov FSH, LH, kot tudi progesterona, estradiola in testoterona.
5. Andropavza
Andropavza ali moška menopavza je stanje pri moških starih med 45 in 55 letom. Je naraven proces, simptomi pa so precej podobni ženski menopavzi; običajno občutek nemoči, izpadanje las in upad spolne sle. Razlog za andropavzo so posledice upada testosterona, katerim se telo poizkuša prilagoditi.
Pomanjkanje testosterona se ne zgodi kar naenkrat. Proces se začne že takoj po končani puberteti, ko raven testosterona v krvi počasi upada, in brez resnejših posledic traja do 30. leta starosti, ko se testosteron v krvi že zmanjšuje za odstotek letno, po 40. letu starosti pa je upad že kar za 1,6 odstotka. V času abrahama se že lahko začnejo kazati večja odstopanja v koncentracijah.
Pri moških igra testosteron ključno vlogo pri razvoju moških spolovil, kot so moda in obsečnica, nastanku sekundarnih spolnih znakov, na primer prirast mišične mase, kosti ter rast dlak po telesu. Nadalje je pomemben za ohranjanje zdravja in dobrega počutja ter pri preprečevanju osteoporoze. Enako vlogo ima testosteron tudi pri ženskah. Nizke vrednosti testosterona niso zaželjene pri moških saj zelo vplivajo na počutje. Na drugi strani so pri ženskah problematične visoke vrednosti, saj je testosteron lahko vzrok za policistične jajčnike.
Simptomi moške menopavze so večkrat pogojeni s stresom, kakovostjo hrane, količino telesne vadbe in strupenimi snovmi v okolju, katerim smo vsakodnevno izpostavljeni. Moški v času andropavze opazijo izgubo energije, izgubo mišične mase, povečanje telesnega maščevja, izgubo libida, izgubo libida, zmanjšano zbranost, tesnobo in depresijo, erektilno disfunkcijo, težave z nespečnostjo, izpadanje las, nočno potenje.
Če se najdete med zgoraj opisanimi simptomi, lahko tudi vi trpite za enega izmed najpogostejših hormonskih neravnovesij. V tem primeru svetujemo, da se pogovorite z osebnim zdravnikom, ginekologom, lahko pa tudi razmislite o hormonskem testiranju.
