Pogostost neplodnosti narašča in eden izmed razlogov za to so abnormalnosti maternice.
Histeroskopija je pri diagnosticiranju in zdravljenju sprememb v maternični votlini nujna metoda (»zlati standard«), a Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za pregled maternične votline pri neplodnih ženskah kljub temu priporoča samo histerosalpingografijo (HSG). Razlog za takšno razhajanje je v tem, da HSG omogoča pridobivanje informacij o prehodnosti jajcevodov, česar histeroskopija ne omogoča. Organizacija WHO priporoča histeroskopijo, ko klinični oziroma ultrazvočni izvid ali HSG-izvid pokaže abnormalnosti v maternični votlini, a številni strokovnjaki vendarle menijo, da je histeroskopija kljub vsemu veliko natančnejša izbira, saj je lažno pozitivnih in lažno negativnih izvidov pri HSG-ju veliko.
Velja, da je bila pri eni tretjini bolnic z izvidom histerosalpingografije brez posebnosti pri diagnostični histeroskopiji ugotovljena znotrajmaternična oblika patologije. Histeroskopija lahko veliko natančneje kot ultrazvok in HSG diagnosticira majhne znotrajmaternične lezije, ki lahko vplivajo na plodnost. Zaradi navedenega se številni strokovnjaki najprej odločijo za histeroskopijo ne glede na sedanja priporočila.
Nekatere raziskave so pokazale, da ima 30 do 40 odstotkov neplodnih bolnic, pri katerih se najprej izvede histeroskopija, neke vrste abnormalnost v maternični votlini. Ta delež se s starostjo bolnic poveča in po 42. letu znaša tudi do 60 odstotkov.
Eden izmed prvih korakov pri obravnavanju neplodnosti je ocena oblike in pravilnosti maternične votline. Maternične spremembe, kot so miomi, endometralni polipi, znotrajmaternične adhezije ali anomalije, lahko z oviranjem pravilne implantacije in rasti zarodka povzročijo neplodnost.
Velja, da je histeroskopsko zdravljenje teh znotrajmaterničnih sprememb povezano z boljšim uspehom zdravljenja neplodnosti, posebno pomembno pa je pri pripravi na zunajtelesno oploditev (IVF).
Kongenitalne malformacije maternice
Čeprav je povezava med malformacijami maternice in slabim rezultatom nosečnosti (ponavljajoči se splavi, pozni splavi, predčasni porodi) nedvomno potrjena, ostaja vprašanje, ali so te malformacije vzrok neplodnosti, še vedno neodgovorjeno. Pogostost kongenitalnih malformacij maternice pri splošni populaciji je težko ugotoviti, pojavnost pri neplodnih ženskah pa pri različnih avtorjih znaša od 1 do 26 odstotkov. Srednja pojavnost naj bi znašala okrog 3,4 odstotka.
Najpogostejše malformacije so septum (vzdolžna pregrada) maternice in dvoroga maternica.
Poleg natančne diagnoze omogoča histeroskopija optimalno kirurško zdravljenje maternične pregrade.
Submukozni miomi
Pojavnost miomov pri neplodnih ženskah brez drugih jasnih vzrokov neplodnosti se ocenjuje na 1 do 3 odstotke. Ali miomi vplivajo na plodnost, je kontroverzno vprašanje. Nekateri avtorji trdijo, da miomi vplivajo na plodnost na podlagi izboljšanja možnosti za zanositev po miomektomiji, posebej če gre za submukozne miome (tisti, ki so izbočeni v maternični votlini) ali intramuralne miome (miomi v maternični steni), ki spremenijo obliko maternične votline.
Histeroskopija omogoča natančno diagnozo in pri jasno indiciranih primerih tudi operativno odstranitev mioma.
Endometralni polipi
Endometralni polipi se diagnosticirajo tako pri primarni kot sekundarni neplodnosti s približno isto pogostostjo, in sicer od 4 do 7 odstotkov. Težko je ugotoviti, kakšna je pogostost endometralnih polipov pri splošni populaciji, saj je večina teh brez simptomov, glede na nekatere raziskave pa je pojavnost polipov večja pri ženskah z nepojasnjeno neplodnost kot pri ženskah, ki so zanosile.
Vloga polipov pri neplodnosti ni povsem pojasnjena, čeprav spremljanje žensk z opravljeno polipektomijo kaže večjo verjetnost za nosečnost in dobre reproduktivne rezultate.
Glede na navedeno se zdi logično priporočiti kirurško zdravljenje vseh endomeralnih polipov, tudi pri ženskah brez simptomov, saj obstaja velika verjetnost, da bodo ti vplivali na plodnost, tudi če so zelo majhni.
Histeroskopija je zlati standard za odstranitev endometralnih polipov.
Znotrajmaternične adhezije
Znotrajmaternične adhezije (zarastline) se običajno pojavijo po kiretaži maternice po porodu ali splavu, zato se povezujejo s sekundardno neplodnostjo. Nekateri avtorji so sicer odkrili znotrajmaternične zarastline pri 10 odstotkih pacientk z večkrat neuspešno opravljenim IVF-postopkom, ki niso imele zgodnjega splava ali znotrajmaterničnih posegov.
Znotrajmaternične adhezije se prav tako zdravijo samo histeroskopsko.
Ko gre za rutinsko diagnostično histeroskopijo v inicialni obravnavi neplodnosti, je treba zaradi tehnološkega razvoja upoštevati, da histeroskopija ni več boleč in zapleten poseg, ki ga je treba izvesti v bolnišnici pod splošno anestezijo.
Današnji operativni histeroskopi imajo tako majhen premer, da omogočajo preprosto in hitro operacijo brez dilatacije materničnega vratu in anestezije. Prav zato je takšne posege mogoče izvesti ambulantno, kar je za pacientke manj neprijetno. Po takšnem posegu se lahko bolnica zelo hitro vrne v običajen življenjski ritem.
Ambulantna histeroskopija omogoča natančno ugotovitev znotrajmaterničnih abnormalnosti, ki lahko negativno vplivajo na reciptivnost endometrija in implantacijo. Hkrati se lahko te spremembe tudi histeroskopsko operativno zdravijo, kar poveča verjetnost za zanositev tudi v krajšem času.
