Hipervigilanca je stanje povečane budnosti, ki se pogosto pojavi kot odziv na travmo ali stres. Osebe, ki so hipervigilantne, so nenehno na preži pred grožnjami, kar vodi v stanje stalne napetosti in strahu. Lahko imajo težave s sprostitvijo, težave s spanjem in so pogosto preplavljeni z občutki tesnobe in paranoje. Gre za značilnost posameznika, da nenehno opazuje in skenira telesna doživetja in senzacije, preverja svoj pulz in pogosto skrbi v socialnih situacijah, iz katerih bi težko ali pa ne bi mogel pobegniti. Povezana je s povečano pozornostjo nad telesom in večjo občutljivostjo nad spremembami v telesu in simptomi.
Povezana je s travmo
Hipervigilanca je pogosto povezana s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in drugimi anksioznimi motnjami. Osebe, ki so bile izpostavljene travmi, kot je fizično ali psihično nasilje, vojna ali katastrofa, so lahko še posebej nagnjene k hipervigilanci.
Takšen odziv je v nevarnih okoliščinah lahko koristen, saj pomaga osebi, da je bolj pripravljena na grožnje iz okolja, v varnem in stabilnem okolju pa postane ovira in povzroča nepotreben stres in anksioznost.
Številni simptomi
Fizični simptomi lahko vključujejo potenje, hitro bitje srca, hitro in plitvo dihanje, nemirnost, napete mišice in razširjene zenice. Vedenjski simptomi vključujejo vznemirjenost in hitro premikanje glave, pretirane reakcije na zvoke, odvračanje pozornosti od sodelovanja z drugimi, težave s spanjem, prepirljivost ali bojevitost z drugimi ter morebitno uporabo alkohola ali drog za omrtvičenje simptomov. Čustveni simptomi pa vključujejo anksioznost, živčnost, razdražljivost, paranojo, strah, zaskrbljenost, jezo in izolacijo.
Različni dejavniki tveganja
Sprožitveni dejavniki so različni – duševne motnje, travmatične življenjske izkušnje in telesna zdravstvena stanja. Pojavi se zlasti pri posameznikih, ki so dolgo časa doživljali travmatične izkušnje, kot je denimo vojna ali nenehna fizična, čustvena ali spolna zloraba. Ena od zanimivih raziskav v tej smeri je pokazala, da lahko izpostavljenost travmi pri nekaterih posameznikih povzroči stalno povečano aktivnost amigdale – dela možganov, ki obdeluje strašljive in ogrožajoče dražljaje. To pomeni, da so možgani v stalni pripravljenosti na beg ali boj.
Prekomerna hipervigilnost lahko močno vpliva na kakovost življenja
- Slab spanec: Hipervigilantne osebe so pogosto v stalnem stanju pripravljenosti, kar lahko otežuje sprostitev in doseganje globokih stopenj spanca. Kronična nespečnost lahko vodi v izčrpanost, zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, depresijo in druge zdravstvene težave.
- Anksioznost in stres: Prekomerna budnost pogosto povzroči visoko raven stresa in anksioznosti, kar lahko vpliva na duševno in telesno zdravje.
- Težave z odnosi: Osebe, ki so hipervigilantne, so pogosto na preži za znaki, ki bi lahko nakazovali na nevarnost, tudi v interakcijah z drugimi. To lahko privede do napačnih interpretacij, konfliktov in težav v odnosih.
- Izogibanje situacijam: Da bi se izognili stresu, se nekateri ljudje, ki so hipervigilantni, začnejo izogibati situacijam, ki bi lahko sprožile njihov odziv.
- Fizične zdravstvene težave: Dolgotrajen stres in anksioznost, povezana s hipervigilanco, lahko vodita do številnih fizičnih zdravstvenih težav, vključno z visokim krvnim tlakom, boleznimi srca in presnovo.
Zdravljenje odvisno od vzroka
Splošno zdravljenje je odvisno od vzroka stanja in individualnih okoliščin posameznika.
- Psihoterapija: To lahko vključuje kognitivno-vedenjsko terapijo (KVT) ali terapijo, usmerjeno v zmanjšanje anksioznosti in reševanje travmatičnih izkušenj.
- Zdravila: V nekaterih primerih lahko zdravnik predpiše zdravila, kot so anksiolitiki, antidepresivi ali druge vrste zdravil, ki pomagajo zmanjšati hipervigilanco in anksioznost.
- Sprostitvene prakse: Tehnike, kot so globoko dihanje, meditacija ali joga, lahko pomagajo zmanjšati napetost in tesnobo.
- Upravljanje s stresom: Iskanje zdravih načinov spoprijemanja s stresom, kot so redna telesna aktivnost, zdrava prehrana in vzpostavljanje podpornih socialnih mrež, je lahko koristno.
