Vsak dan smo izpostavljeni milijonom mikroorganizmov, katerih večina zdravju ni nevarna, nekateri – patogeni – pa lahko povzročijo različne nalezljive bolezni. Poleg neposrednih načinov okužbe, pri katerih se povzročitelji med ljudmi širijo z dotikom, kapljično ali s poljubljanjem, je zelo pogost posredni način širjenja bolezni tudi telesni stik z umazanimi rokami. Če pomislimo, koliko denarja porabimo za zdravljenje nalezljivih bolezni, je mnogo preprostejše potruditi se, da jih preprečimo. Higiena rok je najpreprostejši in najcenejši način preprečevanja okužb, ki se prenašajo z umazanimi rokami in ki so jim zaradi slabšega imunskega sistema posebej podvrženi otroci in starejši.
Katere bolezni se najpogosteje prenašajo z umazanimi rokami?
Z mikroorganizmi si lahko zlahka umažemo roke ob vsakdanjih opravkih, pri katerih pridemo v stik z okuženimi osebami, predmeti, površinami ali živalmi. Z okuženimi rokami omogočimo nadaljnji prenos mikroorganizmov skozi:
• nos v dihalni sistem,
• usta v prebavni sistem,
• očesno veznico ali poškodovano kožo,
• fekalno-oralno pot.
Na tej podlagi lahko ugotovimo, da se z nečistimi rokami najpogosteje prenašajo:
• virusne bolezni: prehlad, vnetje žrela, gripa, herpes, vnetje očesne veznice, hepatitis A (nalezljiva zlatenica);
• bolezni prebavil: zastrupitev s hrano, virusne driske in druge nalezljive črevesne bolezni, ki se zaradi fekalno-oralnega načina prenašanja imenujejo tudi »bolezni umazanih rok«;
• kožne infekcije: akne, turi, okužbe ran;
• zajedavske bolezni, kot je ehinokokoza, ki jo povzroča pasja trakulja.
Največ okužb v vrtcih in šolah
Tovrstne okužbe se značilno pojavljajo v vrtcih, šolah in domovih za starejše. Kadar je v istem prostoru več otrok dlje časa, se vzpostavijo idealne razmere za širjenje mikroorganizmov in razvoj dihalnih ali prebavnih nalezljivih bolezni. To ni nič presenetljivega, saj vemo, da si otroci izmenjujejo različne predmete, ki jih poleg tega tudi vtikajo v usta, in da so večino časa v tesnem stiku z drugimi otroki iz skupine. Med temi so lahko tudi prenašalci, torej otroci, ki v sebi nosijo določen patogeni mikroorganizem, čeprav ne kažejo znakov bolezni.
Malčki pogosto še nimajo povsem razvitih higienskih navad, zato si ne znajo temeljito obrisati nosu, dati roke pred usta ob kašljanju in kihanju ter še ne poznajo ustrezne straniščne higiene. Zato so še bolj izpostavljeni okužbam, zlasti ko gre za širjenje infekcije po fekalno-oralni poti. Nadvse pomembno je torej, da otroke že zgodaj naučimo ustrezne higiene rok, saj lahko le tako zmanjšamo potencialno nevarnost okužbe in njenega prenosa na druge ljudi.
Pri starejših ljudeh okužbe dihal najpogostejše povzročita virus gripe in bakterija Streptococcus pneumoniae, prebavila pa najpogosteje okužita norovirus in bakterija Clostridium difficile. Pri tistih, ki bivajo v domovih za starejše, so pogosta vnetja sečil, največkrat zaradi bakterij iz črevesne flore, kot je Escherichia coli.
Kakšna je pravilna higiena rok?
Ni dovolj, da si roke umijemo le z vodo, temveč moramo uporabiti tudi milo, pri čemer priporočamo tekoče. Prav tako ne zadostuje, da roke le za nekaj sekund podržimo pod vodo, temveč si jih umivamo od 40 do 60 sekund. Pri krajšem umivanju številni mikroorganizmi ostanejo na njih. Tudi način umivanja in drgnjenja je zelo pomemben.
Strokovnjaki priporočajo naslednje korake pri higieni rok:
• drgnjenje dlani ob dlan
• z desno roko drgnemo hrbtno stran levice in obratno
• drgnjenje dlani ob dlan s prepletenimi prsti
• drgnjenje med prsti
• drgnjenje palcev s krožnimi gibi
• drgnjenje konic prstov ene roke ob dlan druge
• temeljito spiranje in sušenje s papirnato brisačo za enkratno uporabo
Za učinkovito preprečevanje okužb skrbimo za higieno rok na ta način. To pomeni vedno, kadar čutite, da so umazane, zlasti pa pred jedjo in pred pripravo hrane, pred hranjenjem otroka, po uporabi stranišča, menjavi plenic in dotikanju izločkov, po uporabi javnega prevoza, stiku s hišnimi ljubljenčki, pred jemanjem zdravil in vstavljanjem kontaktnih leč, po brisanju nosu, kašljanju in stiku z bolnikom.
