Do nastanka hemoroidov pride zaradi povišanega hidrostatskega tlaka krvi v hemoroidalnih venah, ki obkrožajo zadnjik ter spodnji del danke. Hemoroidalne vene se razširijo in se skupaj s sluznico bočijo navzven. Ponavadi jih opazimo šele, ko prično povzročati težave.
Hemoroidi pogosteje nastanejo pri nosečnicah, pri debelih ljudeh in pri ljudeh s kroničnim zaprtjem. Pogosteje jih opazimo tudi pri ljudeh, ki izvajajo receptivne analne spolne odnose in pri ljudeh, ki pri delu dvigujejo težja bremena ter se pri tem napenjajo.
Hemoroidi lahko povzročajo različne težave:
- krvavitve ob odvajanju blata,
- srbenje v področju zadnjika,
- bolečine, ki nastopijo ob trombozi hemoroidalnih ven
- ali pa lahko zaradi svoje velikosti izpadejo iz zadnjičnega kanala.
Notranji ali zunanji hemoroidi?
Hemoroide ločimo na notranje in zunanje.
Notranji hemoroidi se nahajajo nad zobato črto analnega kanala, kjer sluznica ni občutljiva na bolečinske dražljaje. Zato nas notranji hemoroidi ne bolijo in zanje dolgo časa ne vemo. Ponavadi nanje opozori neboleča krvavitev ob odvajanju. Tedaj opazimo kapljice svetle sveže krvi, ki se nahaja na površini blata. Notranje hemoroide lahko v poznih stadijih opazimo tudi, ko se prično bočiti skozi zadnjični kanal in tedaj govorimo o prolapsu oz. izpadanju hemoroidov.
Zunanji hemoroidi se pojavljajo pod zobato črto analnega kanala. To področje je dobro oživčeno in težave s hemoroidi pogosto spremlja tudi bolečinska ali druga simptomatika. Zunanji hemoroidi lahko povzročajo srbenje in draženje zadnjičnega področja, bolečino in nelagodje ter otekline okoli zadnjika in krvavitve. Kadar pride do tromboze zunanjih hemoroidov se pojavi izrazita bolečina v predelu zadnjika ter tipna in boleča izboklina.
Obravnava pri zdravniku
Pregled pri zdravniku je potreben vedno, kadar opazimo krvavitev iz črevesja.
Kljub temu, da so krvavitve iz zadnjika najpogosteje posledica hemoroidov, je obvezno izključiti tudi druga, bolj nevarna obolenja črevesja, kot je na primer rak črevesja. Posebej pozorni moramo biti tudi na spremembe v barvi blata in spremenjen režim odvajanja.
Obisk zdravnika je potreben že po tednu dni neuspešnega domačega zdravljenja. Takojšen obisk pri zdravniku je potreben kadar opazimo močno krvavitev iz črevesja, kadar smo ob krvavitvi omotični, zmedeni ali pa ob njej omedlimo.
Postavitev diagnoze
Diagnozo postavi proktolog klinično, in sicer:
- z vizualnim pregledom zadnjika. Pri tem lahko oceni prisotnost zunanjih hemoroidov, ev. trombozo. Oceni lahko tudi spremembe na koži zadnjika.
- z digitorektalnim pregledom, s katerim s prstom pregleda zadnjik in zadnji del danke, lahko proktolog oceni prisotnost notranjih hemoroidov. S tem pregledom oceni tudi moč mišic zapiralk in zadnji del črevesa pregleda za prisotnost tumorjev. Pri moških pregleda tudi prostato.
- pregled s pomočjo proktoskopa omogoči vizualni pregled zadnjika in zadnjega dela danke. Proktolog oceni izgled sluznice in prisotnost notranjih hemoroidov ali morebitnih tumorjev.
Za pregled celotne danke se lahko opravi rektoskopija, za pregled celotnega debelega črevesa pa kolonoskopija. Z njo si lahko prikažemo tudi končni del tankega črevesa.
Zdravljenje hemoroidov
Preventiva in pa osnovni ukrepi konzervativnega zdravljenja so usmerjeni predvsem v skrb za redno odvajanje mehkega blata. Zato je potrebno poskrbeti, da uživamo hrano z veliko vlakninami, uživamo zadostne količine tekočin, se izogibamo napenjanju in dolgotrajnemu odvajanju blata.
Blato je potrebno odvajati čimpreje, ko se pojavi refleks in ga ne smemo dolgo časa zadrževati. Preventivni ukrepi za nastanek hemoroidov vključujejo tudi redno telesno vadbo ter izogibanje dolgotrajnemu sedenju. Domače zdravljenje vključuje tudi uporabo nekaterih mazil, protibolečinskih zdravil in venoaktivnih zdravil.
Obstajajo različne metode kirurškega zdravljenja, izbira zdravljenja pa je odvisna o težav in zdravstvenega stanja posameznika.
Kirurško zdravljenje je lahko minimalno invazivno ter tako vključuje podvezovanje notranjih hemoroidov z gumico, sklerozacijo hemoroidov in koagulacijo. Med invazivne kirurške metode pa štejemo zunanjo hemoroidalno trombektomijo, klasično hemoroidektomijo, PPH ali staplersko hemoroidektomijo in DG-HAL metodo (angl. Doppler-guided hemorrhoidal artery ligation).
Pripravil:
Gregor Kunst, dr. med., specialist splošne kirurgije, Estetika Milošević