Podatki kažejo, da je s h. pylori okužen kar vsak četrti prebivalec Slovenije, v starejših generacijah pa je delež še občutno višji. Med 50. in 75. letom starosti je okuženih kar tri četrtine ljudi.
Kljub temu da okužba poteka tiho in brez simptomov, ima lahko dolgoročno zelo resne posledice. Prav H. pylori je namreč najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca. O aktualnih podatkih, tveganjih in možnostih preprečevanja je spregovoril prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., specialist internist in gastroenterolog.
“Ne vemo, kdo je okužen in kdo bo razvil zaplete okužbe”
Večina okužb s H. pylori (približno 80 odstotkov) poteka brez simptomov in znakov bolezni. Čeprav je okužba skrita, povzroča kronično vnetje želodčne sluznice. Tako je lahko prva težava več desetletji stare okužbe – rak na želodcu.
Med najpogostejšimi zapleti okužbe z bakterijo h. pylori so:
- razjede na dvanajstniku ali želodcu,
- dispepsija (bolečina ali nelagodje v zgornjem delu trebuha),
- krvavitve iz prebavil,
- krvavitve po koži,
- rak želodca.
“Ne vemo, zakaj nekateri razvijejo raka drugi pa ne. Vemo pa, da ljudje, pri katerih imunski sistem močneje odreagira na okužbo, pogosteje razvijejo predrakave spremembe in posledično raka želodca,”
razloži prof. dr. Bojan Tepeš.
Rak želodca: Eden tistih z najvišjo umrljivostjo
Po besedah prof. dr. Tepeša rak želodca ni med najpogostejšimi raki, je pa eden tistih z najvišjo umrljivostjo. Zaradi poznega odkrivanja je petletno preživetje v Sloveniji 31 odstotkov. Letno diagnozo prejme približno 460 bolnikov, leta 2021 celo 490.
Kar 89 odstotkov primerov raka želodca (brez raka kardije) je povezanih z okužbo, ki jo povzroča bakterija h. pylori.
Čeprav incidenca raka na želodcu počasi upada – predvsem zaradi bolj razširjenega iskanja in zdravljenja okužbe – strokovnjaki pričakujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva število bolnikov v prihodnje spet višalo.
Zanimivo je tudi, da je v vzhodni Sloveniji višja pojavnost raka želodca kot v osrednjem ali zahodnem delu.
Odkrivanje raka želodca
Prof. dr. Tepeš opozarja, da se rak želodca ne kaže z izrazitimi simptomi. “Najpogostejša simptoma sta hujšanje in bolečina v trebuhu, ki ju izkusi približno polovica bolnikov. Ostali simptomi so še redkejši. Pojavijo se lahko tudi slabost, dispepsija, zgodnja sitost, ulkusna bolečina, krvavitve v prebavilih, ki se kažejo kot črno blato (melena),” našteje.
Dejavniki tveganja za nastanek raka želodca
Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek raka želodca je okužba s H. pylori. Večje tveganje imajo moški, kadilci, ljudje s prekomerno telesno težo in osebe z družinsko obremenjenostjo – približno 11 odstotkov bolnikov ima genetske dejavnike tveganja. “V določenih družinah zaradi genetskih dejavnikov imunski sistem zelo izrazito odreagira na to okužbo, zaradi česar v teh družinah pogosteje pride do razvoja predrakavih sprememb in raka,” pove prof. dr. Tepeš.
“Raziskave so pokazale, da če okužbo odkrijemo in zdravimo dovolj zgodaj, lahko preprečimo razvoj večine primerov raka želodca. Če pa so se že razvile predrakave spremembe, zdravljenje sicer zmanjša tveganje, vendar ga ne odpravi povsem,” poudari profesor. Dodaja, da je v tem primeru potrebno endoskopsko sledenje.
Kako torej odkrivati okužbo?
Po svetu večinoma uporabljajo t. i. oportunistično strategijo: če okužbo odkrijejo, jo zdravijo – tudi v Sloveniji zdravijo vsako odkrito okužbo. Težava je, da se tako zajame le majhen delež okuženih in pogosto ne dovolj zgodaj. Prof. dr. Tepeš poudarja, da bi bilo za preprečevanje raka želodca ključno presejanje populacije, podobno kot ga že imamo za raka debelega črevesa (Program Svit) ali raka materničnega vratu (ZORA). Pravi, da je Slovenija že izvedla dva pilotna projekta – EUROHELICAN in TOGAS; rezultati bodo osnova za morebitni nacionalni presejalni program, ki pa je še v zgodnji fazi razvoja.
Za odkrivanje okužbe z bakterijo H. pylori se uporabljajo tri glavne preiskave:
- test iz vzorca blata
- gastroskopija z odvzemom vzorcev
- urea dihalni test (najbolj zanesljiv)
Zelo pomembno! Da je rezultat omenjenih preiskav zanesljiv:
- 14 dni pred testiranjem mora oseba prekiniti jemanje zaviralcev protonske črpalke,
- 30 dni pred testom ne sme prejemati antibiotikov.
Diagnoza in zdravljenje raka želodca
Rak želodca se potrdi z gastroskopijo, pri kateri je ključno odvzeti vzorce iz najmanj šestih različnih mest. Če preiskave potrdijo raka želodca, sledijo nadaljnje preiskave (CT, PET-CT, laparoskopija), ki pokažejo razširjenost bolezni.
Zdravljenje je odvisno od stadija bolezni in lahko vključuje:
- endoskopsko odstranitev zgodnjih rakov,
- radikalno kirurško zdravljenje (pogosto v kombinaciji s kemoterapijo),
- obsevanje v primeru raka kardije
- tarčna zdravila, če je tumor HER2 pozitiven.
“Žal bolezen le pri približno polovici bolnikov odkrijemo dovolj zgodaj, da je možna kirurška odstranitev. Pri ostalih je rak ob diagnozi že metastatski,”
sklene prof. dr. Bojan Tepeš.
| Ta prispevek je strokovno neodvisen in ni povezan z nobenimi oglaševalskimi vsebinami na tej spletni strani. Vse informacije v članku so podane z namenom izobraževanja in obveščanja javnosti in niso povezane s promocijo izdelkov ali storitev. |
