To je Emma, lutka človeške velikosti oziroma povprečen pisarniški delavec leta 2040. Emmo je zasnovalo britansko podjetje Fellowes, ki se ukvarja s proizvodnjo pisarniškega materiala in blaga za pisarne. Podjetje se je združilo s strokovnjaki za ergonomijo, zdravje in dobro počutje pri delu z namenom sestave poročila, v katerem so podrobno opisani prihodnji učinki delovnih navad na zdravje v Veliki Britaniji.
Njihove raziskave kažejo, da bodo pisarne delavce z neustrezno zasnovanimi delovnimi mesti, ki jih silijo v sključeno držo nad računalnikom, čez čas permanentno iznakazile. Vse več delavcev bo zaradi dolgotrajnega sedenja izkusilo tudi slab pretok krvi in posledično pojav krčnih žil, rdeče in suhe oči od strmenja v računalniške zaslone, otekla zapestja pri ponavljajočem se gibanju, poraščena ušesa in nos zaradi slabe kakovosti zraka ter razdraženo kožo zaradi dermatitisa povezanega s stresom.
“Če ne bomo korenito spremenili svojega delovnega življenja, na primer, več gibanja z rednimi odmori in pokončna drža za mizami, nas bodo naše pisarne zelo razbolele,” je dejal avtor poročila William Highman. “Posledično bi delavci v prihodnosti lahko imeli tako resne zdravstvene težave, kot so jih imeli v industrijski revoluciji.”
Avtorji študije ugotavljajo, da so ocene tveganja na delovnih mestih potrebne po vsej Evropi, vendar ostajajo večinoma nenaslovljene. Več kot četrtina prošenj ostaja nerazrešenih, petina delavcev pa trdi, da jih njihovi šefi ne jemljejo resno.
Povprečni Evropejec presedi za pisalno mizo približno šest ur na dan, 9 od 10 pisarniških delavcev pa se zaradi svojega delovnega okolja sooča z zdravstvenimi problemi.
