Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 20. septembra 2013, v Stari dvorani premierno uprizorila satirično komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor v režiji Diega de Bree. Igrajo Vlado Novak, Nataša Matjašec Rošker, Eva Kraš, Kristijan Ostanek, Ivan Godnič k. g., Miloš Battelino, Matija Stipanič, Viktor Meglič, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić, Srdjan Grahovac k. g., Milada Kalezić, Davor Herga, Ivica Knez in Bojan Maroševič.
Revizor, prva premiera nove sezone pod vodstvom in v režiji novega umetniškega direktorja Drame SNG Maribor Diega de Bree, je bil v mariborski Drami igran štirikrat, nazadnje pred 63 leti. Gogoljeve 178 let stare bodice danes pikajo intenzivneje in globlje, »majhni grehci« podkupovanja, sprenevedanja, jemanja, laganja, olepševanja, prirejanja podatkov so postali samoumevna stalnica naših vaških in (vele)mestnih šerifov. Ostaneta nam torej le še smeh in grenko spoznanje, da na zahodu (in na vzhodu) ni čisto nič novega.
Besedilo je prevedel Borut Kraševec, scenograf je Hans Georg Schäfer, kostumograf Leo Kulaš, lektorica Metka Damjan, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.
Življenje Nikolaja Vasiljeviča Gogolja (1809–1852), avtorja ene največjih komedij, je bilo izjemno razburkano in polno tragičnih zapletov. Gogolj je izmuzljiv, težko ga spravimo v šolske klasifikacije, še posebej v tisto, da je bil realist. Vladimir Nabokov pravi, da je bila Gogoljeva muza absurd, filozof Nikolaj Berđjajev pa je o njem zapisal: »Gogolj ni bil realist, niti satirik, kot so to mislili v preteklosti. Bil je fantast, ki ni prikazoval realnih ljudi, ampak elementarne duhove zla, predvsem duha laži, ki je vladal v Rusiji. (…) Gogolj je zelo močno občutil zlo, vendar to občutenje nikakor ni bilo izključno povezano zgolj z družbenim zlom, z ruskim političnim sistemom. To občutenje je bilo globlje.«
Foto: www.sng-mb.si
Gogolj se ni posvečal ideologijam, politiki, ni se pridruževal revolucionarjem, v iskanju lastnega jaza se je umaknil v verski misticizem in prav zaradi božjih načrtov, ki jih je videl v vsem, kar je naredil, so ga proglasili za blaznega. V Revizorju (1835) se je s smehom boril proti zlu, ki ga pooseblja skorumpirana, lažniva in topoglava malovaška oblast s svojimi uradnički. Zato ni čudno, da se je ob krstni uprizoritvi na avtorja vsul plaz kritik, saj, kako pa bi se smejali, ko pa je »polovica gledalcev takih, ki jemljejo, druga polovica pa tistih, ki dajejo«. Strah pred revizijo lastnih življenj je prevelik, v ogledalih se zrcalijo lepe maske, pod njimi pa … »Ne krivi ogledala, če imaš grd ksiht.«
