Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob tej priložnosti opozarja na bolezni, ki so povezane z našimi prehrambnimi navadami. Te so odvisne predvsem od ekonomskega položaja posameznika. “Tako, kot so neenakomerno porazdeljene bolezni, povezane s prehrano, je v Sloveniji neenakomerno porazdeljena tudi razširjenost nezdravega prehranjevanja. Slednjega zaznavamo več med moškimi v primerjavi z ženskami, med nižje izobraženimi, med tistimi s samoocenjenim nižjim družbenim slojem ter tistimi, ki prihajajo iz vzhodnega dela Slovenije oziroma iz deprivilegiranih območij,” piše na spletni strani NIJZ.
Ena večjih težav je debelost
“Znano je, da tisti s slabšim materialnim položajem, pogosteje posegajo po cenejši in manj kvalitetni hrani, se prehranjujejo manj redno, uživajo manj sveže zelenjave, polnovrednih izdelkov in rib. Posledično se vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje pretežno nezdravo,” še opozarjajo na NIJZ. Izsledki študije CINDI 2020 kažejo, da ima kar dve tretjini odrasle populacije v Sloveniji že prisotne nekatere dejavnike nezdravega življenjskega sloga. “Med njimi izstopa predvsem debelost, na katero še posebej opozarjajo zaskrbljujoči podatki raziskav iz pokoronskega časa. K temu nedvomno prispeva novodobni način življenja (pretežno sedeče delo, neredni obroki, pogostejše prehranjevanje izven doma, enostavna dostava obrokov na dom …) in ponudba obrokov v gostinskih obratih.”
Za slabo kvaliteto obrokov odgovorna tudi nemotiviranost kuharjev
Vse več Slovencev se redno prehranjuje izven doma. Tudi zato bi nam morala biti kakovost obrokov v restavracijah zelo pomembna. Raziskava SI.Menu ugotavlja, da kar 65 % odraslih vsak dan uživa malico in 20 % odraslih redno kosi zunaj doma. “To pomeni, da ja obrok med delom vse bolj pomemben tudi z vidika vzdrževanja ustreznega psihofizičnega stanja. Najverjetnejši razlogi za porast prehranjevanja izven doma so spremembe v delovnem času in številne obveznosti ter omejene možnosti priprave lastnih obrokov. Vse bolj razširjena možnost dostave hrane na dom ali delovno mesto pa je tovrstno ponudbo še bolj približala potrošniku.”
V okviru projekta Model prehranskih usposabljanj smo ugotovili, da so v gostinskih obratih za manj kakovostne obroke odgovorni slabo znanje kuharskega osebja, neustrezni pogoji ter nemotiviranost. Tem dejavnikom so se pridružili še aktualni dejavniki, kot je draginja hrane in energentov, kar še bolj oddaljuje gostince od ideje o pripravi zdravih obrokov, ki bi vključevali več osnovnih, hranilno bogatih lokalnih, sezonskih in ekoloških živil in manj prehransko cenenih izdelkov.
NIJZ
Kako v času draginje privarčevati, a se kljub temu zdravo prehranjevati?
Nezdrava hrana obremenjuje naša prebavila, poveča utrujenost, zaspanosti ter slabo vpliva na koncentracijo. A kaj storiti, če si zdrave hrane ne moremo privoščiti?
Na NIJZ so sestavili seznam namigov, kako v tem času, ko se živilski izdelki tako kot energenti dražijo, privarčevati.
- pridelajmo lastno hrano na vrtovih ali v koritih
- sami pripravimo obroke iz osnovnih živil in priskrbimo si lastno ozimnico
- nakupujmo in shranjujmo premišljene količine hrane (tako bomo zmanjšali odpadke) in le hrano, ki jo zares potrebujemo
- hrano, ki nam je ostala, dajmo drugim
- uporabimo vse dele živil, tudi tiste, ki so manj priljubljeni, na primer stebla zelenjave, iz katere lahko na primer naredimo jušno osnovo
- izobražujmo otroke
Bodite pozorni na ta znak
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije razvili in gostincem ponudil simbol PRAVA IZBIRA, ki po strokovnih merilih označuje prehransko ustreznejše obroke. “Z novim simbolom želimo ljudem olajšati prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših obrokov, gostincem pa omogočiti izpostavitev višje kakovosti njihove ponudbe,” pravijo na NIJZ in še dodajo: “Novo razviti in podeljeni simbol Prava izbira gostu zagotavlja, da je obrok uravnotežen po sestavi, tako da vsebuje (za povprečnega in zdravega posameznika) dovolj kakovostnih beljakovin, polnovrednih ogljikovih hidratov in zelenjave, da se v pripravi uporabljajo kakovostne maščobe z ugodno sestavo, da ni preslan, da je primerno toplotno obdelan (brez cvrtja ipd.) in da v pripravo niso bila vključena nobena predpripravljena živila, kot so gotove omake, ocvrtki, ribje palčke ipd., instant zgoščevalci, jušne kocke, instant slane začimbne mešanice z ojačevalci okusov ipd. Posebna pozornost je namenjena tudi vključevanju kakovostnih lokalnih surovin, ki so prilagojene sezonski ponudbi ter vključevanju ekoloških izdelkov.”
