Gastritis je vnetna poškodba želodčne sluznice, ki se kaže v površinskih razjedah ali krvavitvah ob prisotnosti vnetih celic. Klinična slika je različna, spremljajo pa jo eden ali več simptomov: slabši tek, prehiter občutek sitosti (glede na količino zaužite hrane), bolečine v žlički (epigastriju) po jedi, slabost, dispepsija (napenjanje, spahovanje), napihnjenost, bruhanje, podobno kavni usedlini, temno blato in utrujenost zaradi razvoja anemije, do katere pride zaradi primanjkljaja vitamina B12, ki se tvori in izloča v želodcu.
Zaradi nespecifičnih in pogosto neprepoznavnih simptomov na začetni stopnji bolezni akutni gastritis običajno napreduje v kronično obliko. Zato je pomembno prepoznati in odstraniti mogoče vzroke bolezni.
Sodobni dejavniki gastritisa vplivajo in poškodujejo želodčno sluznico ter povzročijo vnetje, obenem pa so tesno povezani z načinom življenja in življenjskim slogom.
Vzroki gastritisa
Do gastritisa pride zaradi vnetnih in avtoimunskih dejavnikov, v redkih primerih pa lahko gre za posledico različnih preobčutljivostnih reakcij.
Bakterija Helicobacter pylori je najpomembnejši vnetni povzročitelj gastritisa
Bakterija Helicobacter pylori je najpogostejši povzročitelj tako akutnega kot tudi kroničnega gastritisa. Gre za gramnegativno bakterijo, ki se lahko prisesa na želodčno sluznico s pomočjo t. i. bička, sama okužba pa se prenaša po fekalno-oralni poti, z vodo ali jedilnim priborom. Raziskave so pokazale, da je bakterija prisotna v sladkih in slanih vodah, zelenjavi in jedeh živalskega izvora. Velja pa tudi, da preživi v predelanih živilih, kot so mleko in druga jedila za pripravo obrokov. Kako učinkovita je pri nastanku gastritisa, kaže tudi dejstvo, da se je prilagodila razmeram v želodcu, tako da lahko preživi v kislem želodčnem okolju. S tvorbo encima ureaza namreč pretvori sečnino v amonijak in nevtralizira kisli medij želodčne sluznice.
Tako se ustvari ugodno okolje za preživetje in nadaljnje naseljevanje bakterij v želodčni sluznici, obenem pa imajo drugi bakterijski encimi odprto pot za poškodovanje sluznice. Pri tem jim pomagajo še drugi dejavniki, kot so velik vnos soli, kajenje, čezmerno uživanje alkohola in žolčni refluks.
Preostali infektivni povzročitelji gastritisa so precej redkejši:
• bakterija Helicobacter heilmanii, s katero se okužimo ob stiku s hišnimi ljubljenčki, saj sta naravna gostitelja te bakterije pes in mačka;
• Mycobacterium tuberculosis in Treponemom pallidum ali alfahemolitični streptokok, ki se najpogosteje pojavljata pri imunsko kompromitiranih bolnikih;
• pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom tudi virusi, kot so Citomegalovirus, Herpes simplex, Varicella zoster, in glivice Candide albicans.
Protitelesa povzročajo avtoimunski gastritis
Avtoimunski gastritis s protitelesi pride do parietalnih celic želodčne sluznice, ki izločajo želodčno kislino in pomagajo pri prebavljanju s tvorbo optimalnega pH. Pogosto se pojavi skupaj z drugimi avtoimunskimi boleznimi, kot sta Hashimotov tiroiditis in Addisonova bolezen.
K nastanku gastritisa pripomorejo sodobni dejavniki
Dolgotrajno izpostavljanje sluznice nekaterim kemičnih agensom, kot so zdravila, vodi v kronične poškodbe. Čeprav so mnenja deljena, mnogi strokovnjaki menijo, da dolgotrajno jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil, kot so acetilsalicilna kislina, ibuprofen in ketoprofen, vpliva na poškodbe in vnetja sluznice.
Uživanje hrane z nizko hranilno vrednostjo, mastnih, pekočih in začinjenih jedi, praženih in ocvrtih jedi ob manjšem vnosu zelenjave in sadja botruje nastanku in poslabšanju simptomov gastritisa. K temu pripomore tudi dolgotrajno kajenje ob pogostem uživanju alkohola ali opiatov.
Stres, ki ga povezujemo s pretiranim izločanjem želodčne kisline, je dandanes zelo pogost dejavnik tveganja za nastanek ali poslabšanje simptomov gastritisa. Zaradi močnega stresa za to boleznijo zbolijo ljudje vseh starostnih obdobij, od srednješolcev do starejših. Poleg psihičnega stresa ima pomembno vlogo tudi fiziološki stres ob hujših poškodbah in operacijah.
Literatura:
- C. Quaglia, N., Dambrosio, A. 2018. Helicobacter pylori: A foodborne pathogen? World J Gastroenterol. 24 (31): 3472–3487.
- Megha, R., Lopez, PP. 2018. Gastritis, Stress-Induced. NCBI Resources.
