Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letos do zdaj prejeli 92 prijav te bolezni in zaznali dva izbruha. Lani je bilo skupno več kot 1.400 prijav, kar kaže na znaten porast v primerjavi s prejšnjimi leti. V letu 2024 je bilo do zdaj zabeleženih 805 prijav, kar pomeni 41-odstotno povečanje, poroča STA:
Garje so nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča pršica Sarcoptes scabiei.
Več prijav tudi med tujimi državljani
Posebej beležijo tudi primere pri tujcih, pri katerih so v letih 2023 in 2024 zaznali občutno rast okužb, predvsem v ljubljanski zdravstveni regiji. Lani je bilo med tujimi prebivalci Slovenije prijavljenih 628 primerov.
Prijavljeni primeri ne odražajo nujno celotne slike
Na NIJZ poudarjajo, da število prijav ne prikazuje nujno realne razširjenosti bolezni. V zadnjih dveh letih so zabeležili povprečno sedem izbruhov letno, predvsem v domovih starejših občanov, zaporih, nekaterih šolah, vrtcih, dijaških in prevzgojnih domovih, azilnih centrih ter romskih naseljih v jugovzhodni Sloveniji. Na prijavljanje vplivajo različni dejavniki, kot so iskanje zdravniške pomoči ter laboratorijska potrditev okužbe.
Simptomi pogosto nespecifični, diagnoza z zamudo
Zdravniki iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana opozarjajo, da so simptomi garij pogosto nespecifični, kar lahko vodi do zamud pri diagnozi ali napačnih diagnoz. Pri prvi okužbi se znaki pojavijo v dveh do šestih tednih, pri ponovni okužbi pa že v nekaj dneh.
Najpogostejši simptom je srbež, ki se pojavi nenadoma in je izrazit predvsem ponoči ali ob segrevanju telesa. Pri nekaterih osebah, na primer pri dojenčkih ali starejših, srbež morda ni prisoten. Kožne spremembe se običajno pojavijo na mehkih in tankih predelih kože, kot so prostori med prsti, notranja stran zapestja, komolci, kolena in predel okoli popka.
Pri zdravih posameznikih imunski odziv postopoma zmanjša število pršic v koži, medtem ko pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom lahko pride do razvoja krustoznih (norveških) garij, ki se kažejo v hudih kožnih spremembah.
Načini prenosa in preventivni ukrepi
Garje se prenašajo predvsem s tesnim telesnim stikom (koža na kožo), na primer pri dolgotrajnem rokovanju, spanju v isti postelji ali spolnih stikih. Priložnostni dotiki, kot sta rokovanje ali objem, običajno ne predstavljajo tveganja. Posredni prenos preko posteljnine, oblačil ali brisač je redek, a možen pri bolnikih s krustoznimi garjami zaradi velikega števila pršic.
Garje lahko dobi vsak
Bolezen se pogosteje pojavlja v okoljih z visoko gostoto prebivalstva in slabšimi higienskimi pogoji. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se z garjami vsako leto okuži približno 300 milijonov ljudi po vsem svetu.
Z zgodnjim prepoznavanjem simptomov in pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo nadaljnje širjenje bolezni.