V luči vse daljših čakalnih dob na dermatološke preglede preko napotnice smo lahko zaskrbljeni ali se bo naše kožno stanje razširilo na druge predele telesa v primeru vnetnih kožnih sprememb ali v primeru bakterijske, virusne, glivične ali parazitske infekcije kože tudi na druge ljudi. Kar pa mnoge še bolj skrbi, ko opazijo na sebi ali svojih bližnjih atipično kožno znamenje, je ali gre morebiti za kožnega raka.
Katere kožne tvorbe so razlog za preplah in katere ne, predstavljamo v tem prispevku. Poudarim naj, da le-ta ne more nadomestiti pregleda pri zdravniku, saj se tvorbe mora pregledati pod dermatoskopom, da se vidi njihove strukture in tako natančno ovrednoti ali obstaja utemeljeni sum za kožnega raka ali ne. Obstajajo sicer tudi spletni posveti dermatologov, ki so lahko v bistveno pomoč le, če sliko atipičnega znamenja naredimo s pomočjo naprave, ki je po delovanju podobna dermatoskopu, vendar cenovno dostopna za domačo uporabo. To napravo priključimo na mobilni telefon ali tablični računalnik in tako slikamo kožno znamenje. V tem prispevku predstavljamo nekaj kožnih simptomov, na podlagi katerih si boste morda lahko oddahnili in lažje počakali na dermatološki pregled, morda pa ugotovili, da bi bilo dobro, da se na pregled odpravite čim hitreje, četudi samoplačniško. Namreč, če kožnega raka zdravimo pravočasno, je za ozdravitev dovolj le preprost kirurški izrez, v napredovalih stadijih pa zdravljenje poteka pri onkologih.
Aktinična keratoza
Najpogosteje jih spoznamo po rdečih lisah s hrapavo površino zaradi drobnih lusk, ki jih prekrivajo. Pojavljajo se na soncu izpostavljenih mestih kože, predvsem obrazu in hrbtišču dlani. So prekanceroze, saj se približno v 10 odstotkih razvijejo v ploščatocelični karcinom kože. Poznamo več načinov njihovega zdravljenja, najpogostejša je krioterapija s tekočim dušikom.
Ploščatocelični karcinom
Ploščatocelični karcinom kože je nekoliko težje prepoznati, saj ima veliko kliničnih oblik, odvisno od lokacije na koži ali sluznici, kjer se pojavi. Najpogosteje se kaže v obliki zadebeljene kožne tvorbe, ki je lahko pordela/siva/rjavo rumena in prekrita s krasto ali pa v obliki ulceracije na koži, ki je prav tako lahko prekrita s krasto. V redkejših primerih lahko spominja tudi na bradavico. Ta oblika kožnega raka raste infiltrativno v koži in lahko matastazira (zaseva) tudi v bližnje bezgavke. Zdravi se s kirurškim izrezom, kjer le to ni mogoče, pa z radioterapijo.
Bazalnocelični karcinom
Najpogosteje, čeprav ni nujno, se pojavi na soncu izpostavljeni koži pri starejših ljudeh. Prepoznamo ga po vozliču bisernega videza z drobnimi žilicami na površini, le ta se sčasoma ugrezne in nastane ranica, ki ne zaceli. Lahko pa se kaže tudi kot brazgotini podobno žarišče ali kot pordela, nekoliko erodirana lisa na koži. Načinov zdravljenja je več. Dobro je, da tumor prepoznamo čimprej in ga pravočasno zdravimo, predenj deformira kožo in podkožne strukture.
Melanom
Gre za maligni tumor, ki je dokaj pogost tudi pri mladih. Melanom predstavlja približno 5 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Pojavnost bolezni še vedno narašča, ampak se je preživetje bolnikov bistveno izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma. Začetna faza bolezni je namreč povsem ozdravljiva s kirurškim izrezom, napredovale stopnje pa je potrebno zdraviti z radioterapijo, kemoterapijo, imunoterapijo ali tarčnimi zdravili, saj tumor zaseva v bezgavke in notranje organe.
Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE:
- A (asimetrija, angl. Asymmetry),
- B (rob, angl. Border),
- C (barva, angl. Colour),
- D (premer, angl. Diameter),
- E (spreminjanje, angl. Evolution).
Na melanom posumimo, kadar je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Približno 25 odstotkov melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu (znamenju), večina pa jih nastane na novo. Večinoma se pojavlja na koži, vendar lahko nastane povsod, kjer so prisotni melanociti (oko, možganske ovojnice, sluznice). Priporočam dermatološki pregled čimprej, ko opazite suspektno tvorbo glede na ABCDE kriterije, sicer pa redne letne kontrole tistih, ki so za melanom dovzetnejši: to so ljudje, ki imajo več kot 50 melanocitnih znamenj ali imajo večje kongenitalne melanocitne nevuse, imajo družinsko obremenjenost z melanomom, so že oboleli za obliko nemelanomskega kožnega raka v preteklosti (bazalnoceličnim ali ploščatoceličnim karcinomom), bolnike z melanomom pa sprva spremljamo na pol leta.
Samopregledovanje kožnih znamenj je še posebej pomembno za svetlopolte, svetlolase, rdečelase, pegaste, modrooke, saj imajo tudi oni večje tveganje za nastanek melanoma, kot tudi ljudje, ki so prejemali imunosupresivno zdravljenje.
Seboroična keratoza
So nenevarne kožne tvorbe, ki jih največkrat prepoznamo po nekoliko hrapavi površini in rastjo nad nivojem kože, lahko so barve kože, največkrat pa rjave do črne barve. Lahko so srbeče. Ker pogosto ustrezajo ABCDE kriterijem za melanom, se ljudje pogosto ustrašijo, da so nevarne. Dermatologi jih prepoznamo po tipičnih strukturah, ki jih vidimo z dermatoskopskim pregledom in tako ovržemo sum na kožnega raka. V redkih nejasnih primerih se odločimo za izrez in histopatološko analizo. Sicer moteče seboroične keratoze odstranjujemo z laserjem ali radiofrekvenco.
Benigno melanocitno znamenje
Nenevarnih melanocitnih znamenj je več vrst. Večini je skupno, da ne ustrezajo ABCDE kriterijem za melanom, torej da so simetrične tvorbe, pravilnih robov, enotne barve (kožne ali svetlo do temno rjave) in se ne spreminjajo v velikosti ali barvi skozi čas.
Mehki fibrom
Mehki fibromi so mehke, pecljate nenevarne tvorbe barve kože ali temnejše zabarvanosti. Najpogosteje jih opazimo na vratu, v pazduhah in pregibih. Odstranjujemo jih lahko z radiofrekvenco ali laserji. To niso virusne bradavice, kar je pogosto zmotno prepričanje in zato ni priporočljivo nanje nanašati sredstva za zdravljenje virusnih bradavic, ki se lahko kupijo v prosti prodaji v lekarni, saj lahko pride do vnetja in infekta kože.
Senilni hemangiom
Hemangiomi so žilne tvorbe in niso nevarni. Prepoznamo jih po rdeči barvi, lahko so zelo drobni ali gobaste oblike. Odstranjujemo jih z laserji ali radiofrekvenco.
Redno opazujte svoja kožna znamenja in v primeru nastanka novih suspektnih tvorb ali spremembe že obstoječega kožnega znamenja v velikosti ali barvi priporočam posvet pri dermatologu.
Fotografije so last asist. dr. Tanje Prunk Zdravkovič, dr. med., (osebni arhiv in kupljene preko shutterstocka).