Imamo pravico, da si vzamemo življenje? Tukaj je zanimiv članek za razmislek o tem. Priporočam!
http://clanki.potdomov.com/zivljenje/samomor-je-to-moja-pravica

Ja zgleda že, kot da imamo to pravico, vendar če bi bilo po moje, bi vsak poskus samomora kaznovala. Zakaj? Ker ni prav, da sami sebi skrajšamo življenje. To preprosto ni prav. Ne vem a moraš za samomor biti presneto pogumen da kaj takega narediš ali pa totalni slabič da ne zdržiš več živeti…
Ni prav da ljudje delajo samomore, ker vsak problem najde neko ustrezno rešitev. S tem dejanjem prijateljem in sorodnikom, skratka ljudem ki jih imamo radi povzročimo veliko trpljenja in žalosti. Potem se vsi povprek sprašujejo zakaj je to naredil, smo prav ravnali? smo bili dobri starši? smo bili dobri prijatelji?

LP
R&S

Ma ja, seveda, samomor je pravica, geji so starši, izvenzakonsko je zakonito, same modrosti strpnosti in modernih trendov. Če komu kaj ni prav se lahko ustreli.

Vsak ima pravico (in dolžnost), da poskrbi zase, da je odgovoren za svoja dejanja, za svoje življenje in iz tega vidika je samomor povsem legitimen način končanja življenja. Če nekdo razmišlja o samomoru, ok, pa naj se fenta. To je njegova stvar, kako misli živet, do kdaj in na kakšen način. Če zaradi tega drugi žalujejo, jah, pač to zraven pride – saj ljudje žalujemo tud, če kdo od bližnjih zboli za rakom ali doživi nesrečo. Starši žalujejo že s tem, ko se njihov otrok odloči nadaljevat življenje na drugačen način, kot so si oni zamislili, ali je ta način celo v nasprotju z njihovimi mišljenji, tako da ta stavek “prizadeli bi nič krive ljubljene” pri meni ne zdrži.

Nekaj drugega je, če zaradi smaomorilnih nagnjenj nastrada še kdo (tako kot tisti “slavni” pokoli po ameriških in evropskih šolah, kjer je morilec na koncu sodil še sebi).

Da ne bi slućajno prišlo do kakih vzporednic mojega posta z narkomani, kriminalci … Samomor z vidika opazovalca ni kul, je znamenje šibkosti, samo nikoli ne bomo zares vedeli, kaj se dogaja v glavah samomorilcev.

In ne, samomorilcev ne bi pokopavala na “sramotilno pokopališče”, kot so to nekoč počeli.

Imaš pravico, da se počiš, obesiš, zastrupiš…………… .
Pa imaš jajca za to??
Kako bodo to sprejeli tvoji bližnji???

Članka pa ne bom bral.

DA.
Življenje je od vsakega posameznika in naj se tud sam odloča kaj želi z njim. Če ga ne želi, pa tud prav… his/her choice…
Nisem pa za samomorilske napade, ker tam nastradajo tud tisti, ki se niso odločili, da bodo svoj lajf končali…

tadej, a bi že počasi prišel iz svojega skrajno nazadnjaškega kota ven v 21. stoletje? pa bi malo spremenil razna mnenja, ki so jih pokopala stoletja in so obležala nekje v prahu, zagovarjaš pa jih skupaj s katoliško cerkvijo in ultra nazadnjaškimi muslimanskimi verskimi kleriki?

Nekateri res ne zmorete najti poti v današnji čas, ampak po mentaliteti ostajate desetjetja in stoletja zadaj…

jaz mislim, da je vprašanje napačno postavljeno ; samomor ni pravica, samomor je izbira….izbira človeka, ko najde odgovor na to, ali je življenje vredno živeti….glede cene življenja pa, človek je vreden cca 18 evrov ( pač glede na gibanje cen kovin in nekovin na sveovnem trgu), potem tud življenje ne more bit vredno kaj več….ampak nekdo preživi z 18 evri, drug pa ne z bistveno večjo vsoto…vsakomur svoje….na koncu!

Seveda ni pravica. Pravica je nekaj za kar se lahko poteguješ. Celo boriš! Za samomor se pa gotovo ne moreš.

Tadej je mentalno oviran osebek, najbolje če spregledate njegove prispevke, ker bo tudi ta tema zašla kar nekam…

Pa daj pamtnjakovič, razloži v čem se motim?! Ali segaš samo do zaničevanja?

Če se npr. odrasla ženska odloči, da bo do konca življenja devica, je to čist njena pravica, ki si je v tem primeru ni bilo treba izborit, saj s tem dejanjem ne posega v nobeno sfero družbe. Če pa bi se tako odločila v kakšnih muslimanskih državah, bi jebala ježa celo življenje, bi si torej to pravico morala izboriti.

Če se npr. odrasla ženska odloči, da bo do konca življenja devica, je to čist njena pravica, ki si je v tem primeru ni bilo treba izborit, saj s tem dejanjem ne posega v nobeno sfero družbe. Če pa bi se tako odločila v kakšnih muslimanskih državah, bi jebala ježa celo življenje, bi si torej to pravico morala izboriti.[/quote]
tale primerjava z muslimanskim državami je povsem neumestna

Kakor tudi devištvo s samomorom! In devištvo je celo res še pravica, ja. 🙂 Čeprav brezpredmetna… Ah. In torej kakšno vezo ima to s samomorom? Kar pozabi.

Ni nujno. Pravica do nečesa, oz. upravičenost do nečesa je rezultat družbenega konsenza oz. klime v danem trenutku.
Npr. pravica do osebne svobode (kot nasprotje suženjstva) je sedaj pravica, včasih pa ni bila.
Pravica do samomora je bila vedno sporna tema – no.. vsaj od prevlade krščanstva na naših teritorijih dalje.

V vsakem primeru pa gre za pravico do izbire in vprašanje ali smo lastniki samih sebe – ali ne. Zdaj, ko tako radi poudarjamo, da ima vsak posameznik pravico do izbire – in celo krščanska cerkev (in vera) govori o svobodni človekovi volji – bi bilo res nesmiselno trditi, da kdorkoli nima pravice do samomora.

točno tako. tole podpišem.

@ Tadej & flashgordon – malo pozornega branja vama ne bi škodilo.

Navedla sem 2 primera, od koder je razvidno, da so nam nekatere pravice že dane, druge pa si je treba izborit.

tebi pa ne bi škodila malo bolj pozorna izbira besed oz dejstev, ne vem od kod ti ideja, da se v muslimanskem svetu ženska ne more odločiti za devištvo? al misliš da imajo vse muslimanke določene ženeine že ob rojstvu?
ps.
in malo teško bo obdržala devištvo če se bo jebala celo življenje, pa čeprav z ježom, če veš kaj mislim, tak je pa to, a ne?

Nekomu, ki meni, da je okrog njega en sam absurd, se lahko zdi smrt edina izbira z logičnim koncem. Napaka v izpeljavi zaključka. Tisti, ki so kdaj povohali smrt od blizu, ne delajo romantičnih zaključkov na njen račun in ne sanjarijo o pravici do samomora. Seveda imaš pravico delati s svojim telesom kar hočeš. Nekateri izberejo grozen konec, drugi grozo brez konca (to ni zraslo na mojem zeljniku). V resnici pa so rešitve nekje vmes, če se ti ljubi razmišljati še o spektru priložnosti in rešitev. Samo enkrat bi tacali po krvi nekoga, ki je umrl nenaravne smrti, pa bi odpadla vsa filozofija. Samo enkrat bi vam kdo umrl na rokah, pa bi raje nekaj dobrega pojedli in popili, pa šli na bicikl namesto da bi razmišljali o svojih pravicah do samomora. Btw, članek, ki je osnova za to debato je čisti poden. Kaka kreacija, kaka primerjava z ustvarjanjem lončevine… In naj vam prišepnem skrivnost – boga ni. Zato raje ostanite na tej strani.

On v članku piše:
Jaz samega sebe nisem ustvaril! Kdo je to naredil je stvar vere in filozofije, vendar to sedaj niti ni pomembno. Vem le, da to nisem bil jaz. Kako imam torej pravico, da sodim svoje življenje? Če nisem ustvaril samega sebe, potem tudi lastnik svojega življenja nisem jaz. In če nisem lastnik svojega življenja, potem ga moram pustiti nedotaknjenega!

Ajde, človk samega sebe ne ustvari…. ampak a te kdo kje vpraša, če hočeš bit ustvarjen? 🙂 Sicer malo bolj težko, ampak tvoj ustvaritelj ni tvoj lastnik… Podaril ti je sicer lajf, ampak ne more zahtevat, da ga imaš do naravne smrti… Eni si pač ne želijo živet in pol pač naj ne živijo… A je bolje, če bi trpeli? Men se zdi v tem primeru najbolje, če končaš lajf, če ga nočeš… In noben od nas si ne more predstavljat, kaj je to res prava želja po končanju življenja… Zdej, če si jst tkole predstavljam, da bi si šla žile rezat, ker bi hotela umret, si ne morem, ker si ne bi hotela povzročit takšne bolečine in tega, da počasi izkrvavim… Torej, želja po smrti mora biti res ogromna, da človek to naredi… Jaz jih razumem in jih ne obsojam… Tako so se odločili.