@ flashgordon: samo zate še 1x. Ne obešaj se na besede, ne išči dlake v jajcu, gre samo za PRIMER, ki sem ga že razložila. Tema je o PRAVICI (samomora), sam očitno ste nekateri prepotentni, da bi razumeli dlje od svojega nosu.

Nič ti ni potrebno prišepetavat. Bog je nekaj imaginarnega. Bog je lahko tudi v tebi, njemu, meni.

On v članku piše:
Jaz samega sebe nisem ustvaril! Kdo je to naredil je stvar vere in filozofije, vendar to sedaj niti ni pomembno. Vem le, da to nisem bil jaz. Kako imam torej pravico, da sodim svoje življenje? Če nisem ustvaril samega sebe, potem tudi lastnik svojega življenja nisem jaz. In če nisem lastnik svojega življenja, potem ga moram pustiti nedotaknjenega!

Ajde, človk samega sebe ne ustvari…. ampak a te kdo kje vpraša, če hočeš bit ustvarjen? 🙂 Sicer malo bolj težko, ampak tvoj ustvaritelj ni tvoj lastnik… Podaril ti je sicer lajf, ampak ne more zahtevat, da ga imaš do naravne smrti… Eni si pač ne želijo živet in pol pač naj ne živijo… A je bolje, če bi trpeli? Men se zdi v tem primeru najbolje, če končaš lajf, če ga nočeš… In noben od nas si ne more predstavljat, kaj je to res prava želja po končanju življenja… Zdej, če si jst tkole predstavljam, da bi si šla žile rezat, ker bi hotela umret, si ne morem, ker si ne bi hotela povzročit takšne bolečine in tega, da počasi izkrvavim… Torej, želja po smrti mora biti res ogromna, da človek to naredi… Jaz jih razumem in jih ne obsojam… Tako so se odločili.

ne morem drugače, kot da se v zadnjem delu strinjam s tabo, res si prepotentna in res ne vidiš dlje kot do bradavice na svojem nosu)) verjetno ti ovira pogled in izkrivlja sliko…in kot sem že zgoraj napisal. samomor ni pravica, je izbira posameznika, če pa imaš v mislih pravico do dostojne smrti ( se pravi pomoč pri samomoru ali o evtanaziji), pa lahko začnemo razglabljati o tem, ali je to pravica posameznika ali ne…
imam pa občutek, da si ti tiste vrste človek, ki bi se rad jebal, pa da ostane nedolžen…e, draga moja, ne bo šlo!

Samomor ničesar ne reši !Stanje se še samo poglobi na duševni ravni!

Tu smo zato,da se nekaj naučimo in ne zato,da pred sabo bežimo!

Kratek čas živimo,pa še krajšamo si ga,ker ne najdemo druge poti,ki bi nas vodila ven iz hudega.

Samomor je po moje težka izbira,pravice in dolžnosti zanj pa nimamo.Ampak,si to “pravico”sami vzamemo v svoje roke,ker nam je tako blizu na dosegu.Nikar ne počnite tega,v afektu naredi človek nekaj,kar potem ni moč popraviti.
Najde se rešitev,morda ne tisti trenutek,a najde se!

Mislim, da smo itak vsi potencialni samomorilci in da vsak lahko najde en dober razlog zanj. Kar se mi zdi pomembno je, da bi bila družba organizirana tako, da nihče ne bi dvomil o obstoju življenja pred smrtjo.

Jaz se pa s člankom čisto strinjam. Res se nisem sama ustvarila in to je pač skrivnost, ki nam še ni znana. Pa to še ne pomeni, da sem lastnica svojega življenja, lastnica svojega telesa. Bolj to razumem, da mi je bilo vse to dano v uporabo od Stvarnika in pred njim imam odgovornost, da ga ohranjam lepega, zdravega in čistega. Nobene pravice nimam iti k umetniku in mu uničiti tisto, kar je ustvaril.

Ne vem kako to, vendar večini nam je ta “skrivnost” zelo dobro znana.

no, to pa se sliši kot: sem suženj – lastnina nekoga in ta lahko z mano počne kar ga je volja

Ja, boom, božji suženj. 🙂 Ne suženj zemeljskih vladarjev.

ja, ampak bog manipulira s svojo lastnino preko zemeljskih namestnikov (sicer samooklicanih).

Ti ne dojemaš tega in vztrajaš pri suženjstvu zemeljskim gospodarjem. Bog ne manipulira.

No, s tem se pa strinjam :-)))

odgovornost za življenje je na vsakem posamezniku, lahko ga zavozi ali celo zavrže, posledice vsak nosi sam
…s tem da nisem lastnik in upravnik mojega življenja se ne strinjam, ker se s tem samo na spreten način izogibamo odgovornosti

tistega, ki je na temu, da razmišlja o samomori lih prav NE BRIGA ali je to pravica ali ne, zato se mi zdi nesmiselno razpravljat o tem.

Mogoče za tiste, ki sedaj razmišljajo o tem res tole ni pomembno. Je pa pomembno, po moje, za vse tiste, ki bodo (ali ne bodo) o tem razmišljali čez kakšno leto, dve,…No, upajmo da ne bodo in da bodo razumeli, da je ne glede na življenjsko situacijo, vedno možno najti pot ven…

To je pomembno za vse mogoče institucije, ki odpovejo in človeka pahnejo v stisko, da imajo izgovor, da nimajo nič s tem, “saj ima pravico”…

Pravica do samoumora? Kakšna neumnost. Zakaj že. Ker v nekem danem trenutku človek ne more trezno razmišljati in ne vidi izhoda. Tukaj ne gre za njegovo volje temveč za trenutek slabosti. Vsak ki razmišlja o samoumoru potrebuje le pomoč. Da ga nek določen čas nekdo zadrži, da mu pomaga, da pridobi čas ko možgani začnejo vsaj za kanček bolje delovati, da mine depresija v katero je padel. Pa tega ne govorim na pamet. Nikoli in nikdar ne vzpodbudi človeka ki je na dnu da ima prav in naj naredi kakor želi. Samoumor žal ni pravica, temveč stanje nemoči človeka.

SIcer je velikokrat res tako – vendar pa ne moreš posploševati na VSE in VEDNO.

Samo primer: kaj pa starejši bolnik s slabo prognozo bolezni, ki ga kar naprej vse samo boli – in še slabše bo? Pa recimo, da človek nima svojcev, ki ga želijo čimdlje ob sebi…
Zakaj ne?
Osebno ne vidim razlogov proti v takem primeru.

In če ne vidiš razlogov proti je to potem kar pravica?

Avtanazija je povsem nekaj druga. Govoril sem o povsem zdravih ljudeh ki so v stiski. Pa naj bo to duševna ali kakršnakoli. Gre le za stanje ki bo nekoč le spomin in ne vidim nič pravice v tem da si nekdo v tem stanju vzame življenje. Veliko otrok pade v stanje depresije in naredi v tem trenutku samoumor. Res je da si sami ne morejo pomagati ker ne vidijo izhoda, vendar izhod je vedno, le čas mora narediti svoje. Verjemi da nikoli ne more biti tako slabo da bi si človek moral soditi sam. Pustimo neozdravljive bolezni in trpljenje ki jih spremljajo bolečine.