Pozdravljeni,

star bom 30, izobražen, samski, gej, popolnoma sam na svetu. Samost me ubija. Moja najbolj očitna težava: depresija.

Ne vem več kaj naj. Danes je bil tako težak dan… tako obupno me je tolkla depresija… bolelo. Nisem imel koga klicati. Nikomur nisem mogel povedati o svoji stiski. Komaj sem se spravil na tek in z največjo težavo tekel. Malce je odleglo. Malce.

Zakaj je dobro, da je gej živ? Zakaj bi bilo škoda narediti samomor? Kdo me bo ljubil? Bom kdaj užival primeren odnos? Kdo me bo ljubil? Kdo me bo ljubil? Kdo se me bo dotaknil … tako pogrešam dotik?

Ne me kregat. Danes ne.

zakaj te ne bi nihče ljubil?

če si gej, še ne pomeni, da boš ostal samski,,,

poglej okrog sebe in začni uživati življenje…tvoja spolna usmerjenost ne bi smela imeti odločilnega pomena pri tvoji sreči in pri bistvu življenja…imam zelo dobrega prijatelja, ki je gej in ima partnerja, s katerim živita skupaj,,,živita popolnoma normalno življenje, zakaj ga ne bi tudi ti?

vse dobro ti želim

Hej Amiot, si še med nami? Eni smo pač sesuti v življenju, to pa ne pomeni, da ne bomo naredili največ, kar se v dani situaciji da narediti. Je že tako, da tisti, ki kaj naredi, ima potem tisto narejeno. Marsikdo pa ne naredi nič, potem pa se smili samemu sebi pa jamra drugim, kako mu je težko, ker nima.

Amiot, kot da pišeš moje misli… Grozno je. Ampak mine… Upam. Kar mene drži gor je samo še upanje, da bo nekoč mogoče boljše, lepše. Samo danes so močnejši tisti strahovi, da bo pač vedno tako… Nesmiselno, prazno in samotno, tako zelo samotno…

Lahko ti rečem samo to, da poznam številne geje, ki si želijo isto kot ti, tako da ne obupat. Poznam tudi take, ki svojo zvezo javno priznajo in so fantastični ljudje. Poskusi ga poiskat. Preko spletnih strani, preko klubov. Če ne moreš v Sloveniji, poišči pot v tujino. Pribori si svoj prostor pod soncem, svojo srečo. Enim je dana, drugi si jo pač moramo priboriti, vsakič znova, neštetokrat.

Drži se.

Boli, tako zelo boli.
Izhajam iz verne družine, tudi sam sprejemam te vrednote in po njih je samomor nesprejemljiv… prosim, ne zato, ker je greh, ampak zato, ker bistveno nasprotuje upanju in ljubezni, a danes… danes je bilo skoraj preveč. Človek tega ne more nositi sam. Ne bi smel.

Bojim se,bojim se, da je konec.

Zakaj pa bi bilo karkoli drugače, ker si gej? Vsi smo kdaj osamljeni, nerazumljeni, zapuščeni… Gej ali straight.

Problem pri tebi je, ker sam sebe ne sprejemaš. Zakaj te ne bi nihče ljubil, ker si gej? Popucaj z zakoreninjenimi konzervativnimi predsodki, ki jih imaš v sebi, ker te ovirajo pri tem, da bi bil srečen sam s sabo. Prav po nepotrebnem, ker so zgolj produkt strahu neukuih in nerazgledanih ljudi pred neznanim. Sprijazni se s svojo spolno usmerjenostjo čimprej, ker danes to ni nobena sramota. Poznam več gejev in večina od njih je srečnih, imajo partnerje, nekateri tudi otroke.

Ključ do tvoje sreče je, da se sprejemeš tak kakor si. To je začetek. Je pa lažje, če ne živiš v konzervativnem okolju. Mogoče je opcija, da bi se preselil v kakšno večje mesto? Samomor je pa čisto brezvezno dejanje, saj ne veš koliko lepega v življenju (tem edinem, ki ti je bilo podarjeno) te še čaka.

Veš, da vsaj približno vem, kaj doživljaš.
Če ti je do pogovora, mi lahko pišeš na: [email protected]

Samota ubija,sramota pa tud.
Ne rabiš se ubit.Tvoj rod se tako ne bo obdržal,je eden od načinov naravne selekcije.Če si gej,ti ljubezen lahko da samo gej.Saj pravi gej žensko toplino zavrača.

Teci,teci,teci,če to pomaga.

Govorjenje o tem, kako da “bo rod gejev izumrl” se mi ne zdi toliko popolnoma “ne v zvezi” z mojim pisanjem, ampak predvsem idiotsko, butasto. Biti gej ni stvar “rodu”, ampak je stanje, po mojem zelo biološko, za katerega se nisem nikoli sam odločil, me pa zelo prizadeva na način, katerega tu očitno nihče noče razumeti. V meni ne vidite človeka, ampak objekt, ki “izumira”.

Zame biti gej ni nobena sramota in kot takšnega se sprejema že zelo dolgo… je pa res, da to ni nikoli končan proces, ker ne gre le za sprejemanje, gre tudi za osmišljanje… Kako postrani morate tisti, ki tako mislite, gledati šele ljudi s cerebralno paralizo in podobne, katerih okvare so tudi prirojene, a veliko bolj očitne, torej po vaše bolj sramotne(?)!

Pri 30 sem v življenju dosegel več kot večina mojih vrstnikov: živim na svojem, pretekel sem maraton in nasploh tečem vsak dan, berem, sem dejaven v lokalni skupnosti, pri nekaterih rečeh skoraj nepogrešljiv… imam doktorat s svojega strokovnega področja, sadim drevesa, imam vrt ipd.. Imam pa tudi težave z depresijo ki je gotovo povezana tudi s tem, da sem gej.

Oprostite, da sem pričakoval kako spodbudno besedo na tem forumu, ki nosi naslov “čustvena inteligenca”, da sem vdrl v ta čudna nebesa, kjer nekateri niste sposobni toliko človečnosti, da bi izdavili vsaj kak poceni “saj bo, počakaj do jutri”, ampak greste raje strokovnjačiti o tem kaj je z menoj “narobe” in kako bom izumrl.

Hvala vsem, ki za tople besede – tudi teh je bilo kar nekaj in zanje sem hvaležen. Včerajšnji dan je bil zame tako grozen kot že dolgo ne. Kdo ni izkusil tega pač ne ve. Težko je živeti popolnoma sam, včeraj nisem imel koga poklicati, bolelo je neznosno. In kadar me boli, to povem in včeraj sem povedal vam. Morda bom še kdaj, morda bolj previdno, manj odkrito.

Včasih … pridejo taki trenutki … pa najdemo moč, za katero nismo mislili, da jo premoremo, da vztrajamo. Včasih tudi samo zato, ker dokler smo, je vedno upanje. Ker se nikoli ne ve. Ker že vemo tudi to, da vse mine in da v tem primeru – na srečo – minejo tudi takšni trenutki in takšna stanja.

Po dežju vedno posije sonce.

Se zdi tak kliše, pa vseeno drži. Kot objektiven in kot subjektiven fakt.

Upam, Amiot, da imaš to svojo depresijo pod kontrolo. Glede na to, da rad in veliko tečeš, se mi zdi, da si kar na dobri poti. Tek je že dokazano eden od učinkovitejših blažilcev depresivnih stanj.

In vidim, da si bister in razmišljujoč človek, tako da verjamem, da te bo prav to slej ko prej potegnilo ven iz te ‘jame’ (bi rekla kar: klin se s klinom zbija, ker se bojim, da te je ravno to isto vanjo tudi pahnilo, namreč ta tvoja pronicljivost, to da vse okoli sebe vidiš, takšno kot je, in imaš prav, ni ravno lepo (ne še, vendar verjamem da nekoč bo)).

Pa saj veš: nikoli se ne ve! Lahko, da je bila včeraj ‘noč tvoje duše’, ampak morda bo pa že danes ali jutri tvoj ‘nasvetlejši dan’.

Se splača vztrajati, tudi ko se zdi, da se ne splača več. Ker se nikoli ne ve 😉

Amiot,

samo ena oseba je pisala z negativnim prizvokom, zato ni fer do vseh nas, ki te skušamo razumeti in smo ti želeli napisati kakšno vzpodbudno besedo, da nas mečeš v isti koš…

razumem, da boli, prav tako razumem, da je zelo težko realno razmišljati v stanju bolečine in depresije…

pred dvema letoma sem bila tudi sama popolnoma na dnu, popolnoma na tleh…vendar se nisem predala in sem se s težavo pobrala in šla naprej v življenju…enako želim tebi

če se boš želel pogovarjati, mi lahko napišeš e-mail…ne bom te obsojala, te razumem…morda zato, ker je moj prijatelj gej in sem že nekaj let vpeta v to dogajanje in v stisko, ki jo občasno doživljate…

[email protected]

Amiot,

ti kar deli z nami svoje misli, butaste pripombe so pač za preslišat, saj niso vredne drugega. Ob tejle z “izumiranjem rodu gejev” sem se še pošteno nasmejala, ker je tako mimo da je že smešno:))) Kot je razbrati iz tvojega prispevka, si svoje življenje zelo uspešno uredil in si na marsikaj lahko ponosen, muči pa te osamljenost, ki pa je danes, po moje, problem veliko ljudi, ne glede na spolno usmerjenost.

Lahko ti pametnjačim, da imeti partnerja ni vse, da si je mogoče osmisliti življenje z delom, prijatelji, kariero, športom, ogromno je samskih ljudi, ki so s tem popolnoma zadovoljni… saj vse to je tudi popolnoma res, pa vendar, v tebi trenutno prednjači želja po ljubezni. In nekako si prepričan (ne vem, zakaj), da je ne boš imel, kar pa nikakor ni res!! Zanima me, zakaj meniš, da je depresija povezana s tem, da si gej? Toliko ljudi, ki so hetero, ima točno iste probleme kot ti. Saj v svojem bistvu si vsi želimo istega:občutka da smo ljubljeni in sprejeti.

Tudi jaz sem mnenja, da situacija ni nikakor tako črna, kot se ti zdajle zdi. Uspešen si, pameten, zakaj ti ne bi uspelo najti partnerja?? Tudi jaz poznam nekaj gejev in ti so večinoma vsi zadovoljni ljudje v vezah. Napisal si, da ti je bilo težko, ker v kriznih trenutkih nisi imel koga poklicati: mogoče bi bilo dobro za začetek več delat na prijateljskih vezeh, torej čisto vsakdanjih vezeh z drugimi ljudmi, pa naj so to punce, straight fantje, geji, kdorkoli, skratka prijatelji, s katerimi bi se počutil sproščeno, zahajal v družbo, in ki bi ti pomagali prebroditi trenutke, ko se te loti depresija. Se mi zdi, da takih ljudi ni tako zelo nemogoče najti (vsaj v mestih). Z mojima kolegoma gejema napr. smo se vedno odprto pogovajali o ljubezenskih težavah, skupaj hodili ven itd. Pa tudi nasvet s tujino se mi zdi zelo dober. Doma se ljudje dostrikrat počutimo malo “v sponah”, ne upamo si biti popolnoma to, kar želimo, ker kaj bodo rekli starši, sosedi, vsi ki me poznajo.. Na potovanjih pa te spone odpadejo, spoznajo se zanimivi ljudje z drugačnim načinom razmišljanja… Skratka, toliko je možnosti!!! Ali ljudje v tvojem okolju vedo za tvojo usmerjenost? če ne, je po moje tudi to razlog za tvoj občutek osamljenosti…

Sreča je nekje tam zunaj tudi zate, samo verjeti moraš, da si jo zaslužiš. Srečno!!

joj s čim se ti obremenjuješ-ejjjj !!!
Biti gej danes ni več neki bau-bau, večina ljudi to zelo razumsko sprejema in ne misli več da je to neka bolezen.GLavo gor in poišči si partnerja, ki te bo imel rad.
Na tisto majhno peščico brezveznikov, ki pa te bodo zaradi tega ker si gej zajebavali, pa skozi eno uho not-skozi drugo pa ven.
Geji so čist fajn ljudje in to je bistveno.
Če pa imaš doma težave, da se bojiš kaj bodo doma rekli, ti pa priporočam, da (če se že nisi) se z njimi pogovoriš, jim daš jano vedeti kaj si-ne se bati,če te ne bodo razumeli, pa spokaj.Čez čas te bodo razumeli, če ne takoj.
Glavo pokonci fant !!!!

Koliko časa imaš te težave? So se začele s tem, ki so ugotovil, da si gej, ali kasneje?
Ni treba odgovarjati javno, sam razmisli o tem.
Glede na tvoje misli ti nadvse priporočam, da obiščeš svojega zdravnika. Tako kot ugotavljaš, da biti gej ni nobena sramota, tudi imeti depresijo ni sramota.
Nekoliko me sicer čudi, da zmoreš vsak dan teči. Ko sem bila jaz depresivna, sem komaj prišla v službo, kaj šele kaj drugega.

Tečem za to, da lahko preživim čez dan. S tekom se depresivno stanje nekoliko poleže, človek stane z glavo nad vodo. Iti v službo tudi meni ni bilo vedno lahko, vendar je veliko odvisno tudi od tega kaj počneš.
Nasploh tek depresivnim ljudem zelo priporočam.

Sicer sem bil vedno bolj samotarski. že kot 8-9 letnik sem vedel, da sem drugačen, pri 11 sem sanjaril o fantih, nikoli o dekletih… pri 13-tih sem točno vedel, da se temu reče homoseksualnost. Zaradi različnih okoliščin tega doma nisem nikoli mogel povedati, sedaj pa mi ni treba … starši so mrtvi, sorodnikov pa se te reči ne tičejo.Prijateljem še nisem povedal… tudi ne vem zakaj bi moral to govoriti vsem … bi pa komu rad zaupal, pa se resno bojim, da bi bilo s tem prijateljstva konec ali da bi se ohladilo. Ne vem, če bi mi verjeli, da nisem bil nikoli zaljubljen v prijatelja.

Počutim se kot v grobu.

Tečem za to, da lahko preživim čez dan. S tekom se depresivno stanje nekoliko poleže, človek stane z glavo nad vodo. Iti v službo tudi meni ni bilo vedno lahko, vendar je veliko odvisno tudi od tega kaj počneš.
Nasploh tek depresivnim ljudem zelo priporočam.

Sicer sem bil vedno bolj samotarski. že kot 8-9 letnik sem vedel, da sem drugačen, pri 11 sem sanjaril o fantih, nikoli o dekletih… pri 13-tih sem točno vedel, da se temu reče homoseksualnost. Zaradi različnih okoliščin tega doma nisem nikoli mogel povedati, sedaj pa mi ni treba … starši so mrtvi, sorodnikov pa se te reči ne tičejo.Prijateljem še nisem povedal… tudi ne vem zakaj bi moral to govoriti vsem … bi pa komu rad zaupal, pa se resno bojim, da bi bilo s tem prijateljstva konec ali da bi se ohladilo. Ne vem, če bi mi verjeli, da nisem bil nikoli zaljubljen v prijatelja.

Počutim se kot v grobu.[/quote]

Jaz sem povedala le svojo izkušnjo. Ko je bilo najhuje, nisem zmogla niti vožnje s kolesom, ker se mi je vrtelo. Tako da je super, če lahko tečeš.

Dodatna vprašanja zate:
– Ali si samotar po naravi ali zato, ker se ne počutiš dobro v družbi?
Oziroma ali si samotar zato, ker ti je lepo biti sam, ali ne? Če da, je to ok. Če ne, pa bi bilo dobro, da greš v družbo. Če tečeš, z lahkoto najdeš družbo za tek (no, odvisno tudi od tvojega tempa in kraja bivanja).
– Zakaj svojim prijateljem ne moreš povedati za svojo spolno usmerjenost? Moj odgovor je: ker je v resnici sam ne sprejmeš kot nekaj normalnega. Če verjameš ali ne, večini ljudi je povsem vseeno za spolno usmerjenost. Ko jo boš ti sam sprejel kot del sebe, ti bo to jasno.
– Ali si kdaj imel partnerja?

Ti napišem mojo izkušnjo: v najhujših stiskah, ko sem se bal kogarkoli nadlegovat,sem klical raznorazne linije za klice v stiski. Ti še nekaj dodam? Lepo sem se pogovoril in se delno pomiril. Tako da če se ti bo še kdaj zdelo da nimaš koga poklicat, si reci: Ni res! Lahko pokličem več anonimnih ljudi, ki mi bodo prisluhnili, za to so tam, in večinoma so prostovoljno. Srečno.

Biti gej ni enostavno.Če pa je to tako običajno,se pa ni treba skrivati pred nikomur.Vem,da si nisi sam izbral gejevstva.Morda,bi ga lahko preprečil.Ne vem.

Amiot gre za tvoj osebni rod!Ne rabiš doktorata,da si sam priznaš,da noben moški ti ne bo rodil otroka.Edino,če si najdeš kakšno drugačno obliko pridobitve potomstva.Morda ti pomaga paket denarja.Ne vem.Morda si ne želiš otrok.Tudi prav.

Povem ti lahko samo to,da je možno,da boš izgubil določen krog ljudi okoli sebe,če se začneš razkrivati prijateljem.
Ljudje večinoma začutijo gnus,ko gre za “pedra”.Zato,ne vem,če bi komu na tvojem mestu razlagala.Vse boš,samo človek ne.Saj mi,ki smo hetero,tudi nič ne razlagamo.Dokler ugibajo,nič ne vedo.Nekateri se te znajo prestrašiti in bodo v tebi videli čisto drugo osebo.Osebo,ki je do sedaj še niso poznali.
Presodi sam,kaj se tebi zdi najbolj prav.

Čudno,lezbični odnosi so jim bolj sprejemljivi.Način seksa je bolj čist…
En fant v naši okolici je imel sošolca,ki je že v prvem letniku dal fantom vedeti,da je gej.Njegovo obnašanje tipično gejevsko.Fantje so dobesedno bežali od njega in se norčevali.Grabil je sošolce za rit,jim deval super komplimente,metal poljubčke,o potezah groza.Vsi so se ga izogibali.Revež izgubljen.Zato verjamem,da si depresiven.

Zapomni si pa nekaj,samo priložnost je okrepila tisto,kar si sanjal mlad.Če bi drugače deloval,razmišljal in se zavestno oziral za puncami morda ne bi bil gej.Saj ne vem,morda.

Zanima me pa,zakaj ste geji tako osladni do deklet.Kaj ti čutiš do njih?Kaj več,pa nočete imeti z njimi?V nič ne mislim koga prepričevati,morda da se sam s sabo pogovoriš.
Nisem tako vzadaj,kot mislite nekateri.
Poznam dva,ki nosita rižaste,kariraste hlače.Gibi telesa čudni,zvijanje rok,geste za bruhat.Takoj veš,kaj sta.Morda se tako najdete,da veste kje imate geji možnosti?
Še poženštvenost se ne more primerjati.

Ni vsak naklonjen gejem in lezbikam.Kako pa kdo živi,me ne briga.Diskriminacij je veliko vrst.Homoseksualnost je ena oblika,katero večina težko sprejema.

Za začetek si poišči mavrično družbo (forumi, društva, kot sta DIH in Legebitra pa še kak verjetno), zalni se aktivno vključevat v lgbt dogodke (saj jih je veliko, samo malo pobrskaj po netu), se družit z ljudmi, jih posznavat preko hobijev (kolikor vem, ima DIH tudi neke pohode pa šport).

Potem bo pa prišla tudi drugačna miselnost. Bivanje/vegetiranje med 4 stenami še nikomur ni prineslo nič dobrega.

Spoznal boš, da nisi edini gej v Sloveniji, da obstajajo gejevske in lezbične družine, ki normalno živijo svoje življenje, brez pretiranega skrivanja in oziranja čez ramo.

Srečno na svoji poti!

Joooj, še dobro, da nisem šla brat vseh odgovorov, samo od predhodnice – daj nehaj no! Kje pa živiš? Polna si predsodkov, resničnega geja ali lezbijke še srečala nisi v živo.

Ja, za geje pravijo, da so poženščeni, za lezbijke pa, da so možačaste – to je samo predsodek ali če želiš natančneje povedano, samo nek odstotek ljudi, ki takšni res so. Drugače pa so geji in lezbijke povsem običajni ljudje, z različnimi interesi, željami in integriranostjo v družbi, eni pač razkriti, drugi še globoko v omarah, tretji nekje na pol …

Sem prepričana, da vsi tisti, ki mislite, da obstaja smao en tip geja in lezbijke, ste zagotovo videli že kak lezbo (ali gejevski) parček v lokalu, na ulici, se držeč za roke, pa tega niti porajtali niste, ker … sta se obnašali/obnašali običajno kot vsi ostali pari (brez mahanj z ročicami, kot tako radi opisujete).

Verjemite, da tisti, ki živijo svobodno življenje sami ali v dvoje, da jim prav dol maha, kaj si kdo misli o njih. Ja kam bi pa prišli, če bi se na vse ozirali in se vsakomur prilagajali?

In za konec: ne, “fora” homosekualnosti ni v seksu, ampak v marsičem drugem. Žal je najtežje ravno takšnim, ki sami sebe ne zmorejo sprejet in so zato ujetniki lastne kletke.