Slaba vest…
Danes zjutraj se mi je hčera (4 leta) zaklenila v avto. Ni hotela odklenit avta-zabavala se je…avto prižgan, da se greje, parkirišče na vzpetini pred cesto…prosila sem jo, naj odklene…grozila, kdo vse bo prišel po njo, če ne bo…zgubljala sem pamet, ker so se mi v glavi razpletali vsi možni scenariji-mala sprosti ročno, se ji zaleti slina, jaz ne morem do nje…sem že razmišljala, kako naj zlomim šipo, da pridem do nje…kako naj jo rešim…ona pa se mi je smejala in igrala skrivalnice v avtu. Vem, da se ni zavedala, kaj vse se ji lahko zgodi. Jaz pa sem samo še meglo imela pred očmi. Nikoli je same nisem puščala v avtu. Vse preveč je zgodb o umrlih otrocih, ki so jih starši pustili v avtu.
Izgubila sem razsodnost in ko mi je končno odprla vrata, sem ji naložila dve po riti. Nimam slabe vesti, glede bolečine udarca, ker le tega tako ni čutila čez kombinezon. Slabo vest imam, ker sem videla, da se je res ustrašila moje reakcije…slabo vest imam, pa kljub temu vem, da sem jo morala prestrašit, da mi tega ne bo več NIKOLI NAREDILA! Tu ne gre za lepo vzgojo, niti za oliko, tu gre za njeno varnost. Pri njeni varnosti ne vidim kompromisov…pa vseeno slaba vest, slab občutek…
A se vam je to že kdaj zgodilo? kako ste ravnale? Jaz zase vem, da po mojih najboljših močeh in po resnici povedano, ne vem, kako bi še lahko, če bi mi to še kdaj naredila…Vem samo to, da od danes naprej ne bo NIKOLI več sama v avtu, niti ko jaz pred avtom čistim sneg ali strgam led iz šip. Zunaj bo čakala…z mano.
Ok, jaz za isto situacijo ne bi tako reagirala, ker se mi pač ne
zdi tako grozna, če sem jaz zdraven.
Sem pa reagirala z “dve po riti” edinkrat, ko je sine potegnil svojo
rokico iz moje in stekel čez cesto. Tako je bil šokiran, da tudi
jokal ni. Jaz pa sem.
Samo verjetno bi v isti situaciji še nekrat reagirala isto. Ne vem.
Nič ne imej slabe vesti: če se taka zadeva zgodi dovolj poredko, potem otrok ve, da je tokrat pač res prekoračil tisto mejo. Da pa te meje otrok potrebuje, jih želi čutiti, pa je nesporno.
Tudi če sama situacija morda ne bi bila tako nevarna kot se je tebi zdela, se mi zdi ključno to, da mala ni reagirala na tvoje prošnje, opozorila, rotenje in pop***vanje.
Meni je psihologinja rekla, da je bolje narediti takšno napako, da daš otroku eno po riti, kot da ne odreagiraš in mu s tem poveš, da sploh ni naredil nič narobe. Sploh v takih primerih, ko gre za njegovo varnost, nimaš kaj pleteničiti z nekimi razpravami, ker gre to otroku po najkrajši poti skozi drugo uho ven in vse skupaj vzame enako resno, kot pogovor o tem, da si mora obuti čevlje, če hoče iti ven.
Kaj to pomeni “Ena al dve po riti sigurno ne škodita”? Ostajam brez besed…
Potem se pa ne cuditi, ko se v nekaterih zakonih resujejo problemi z udarci…
Ali ce drugace zasttavim problem: kaj pa, ko bo stars, ki je za dolocen “prekrsek” otroka nalozil temu otroku eno ali dve po riti, sam naredil kaksen “prekrsek”? Ali sploh veste, kaksno ponizanje je to za otroka…
Otroku je potrebno pojasniti posledice, ki bi se mu lahko zgodile. Zagotovo bi jih razumel in ne bi bilo potrebno nobenega tepeza.
Ni moj namen tukaj moralizirati ali komu soliti pamet, povedal sem samo svoje mnenje.
Jaz pa se strinjam z Odin41, to je res ponižanje za male mladičke, otroci razumejo veliko več kot si mi mislimo, imam ga-zato vem, da veliko bolj zaleže ko se sklonim na njegovo višino, mu gledam v oči s z resnim pogledom in resnim tonom razložim zakaj nekaj ni dobro za njega in kakšna nevarnost ga lahko doleti. Marsikej se da rešiti z človeškim pogovorom, načinom, saj otroci niso kuški, katerim zaleže ena čez rit s časopisnim papirjem…
človek je gensko “ajhan” v primerno malih količinah na občasne batine, na občasno lakoto, paniko bližnjih ipd……..
za 2x po riti nisi napravila nobene škode, bolj si jo napravila s svojim paničnim izrazom.
načelno pa se spred. kolesa avtomobila, kadar obstaja možnost zdrsa nazaj obrnejo vedno tako, da se avto “zarije” v hrib in ne zbeži navzdol.
No, tudi jaz sem strogo proti PRETEPANJU otrok. Se pa točno spomnim, kdaj sem zaznala razliko med pretepanjem in udarcem. To je bilo še na gimnaziji, ko nam je profesorica pedagogike povedala, da je strogo proti pretepanju, da pa otroci občasno potrebujejo pedagoško klofuto, ki jim pokaže, da so prestopili mejo. In vzemi to kot pedagoško klofuto. No, dve. Ima mala pač eno že na zalogi. Za drugič. :))
Ne sekiraj se preveč. Pogovori se še enkrat z malo in ji povej, da sama veš, da si narobe reagirala, da ti je žal, a da je tudi ona ravnala narobe in naj tega ne počne več. Nikar pa ji ne grozi, kdo vse bo prišel ponjo. Raje ji razloži, kaj vse bi se ji lahko zgodilo in kako hudo bi bilo potem tebi.
Imam tri otroke, vse najstnike, ki so vedno dobili po riti in to močno, kadar so naredili kaj narobe. Zanimivo pa je tole, da so jih dobili v vseh letih največkrat dvakrat vsak, pa je zaleglo. Danes so odgovorni, pridni itd. Mene je moja stara mama vedno fizično kaznovala, medtem, ko se me pa mami ni niti dotaknila. Kakšen odnos sem imela s staro mamo? Bila mi je najbolj draga oseba, svojo mami pa nisem nikoli niti prijela, kaj šele, da bi jo objela.Tako je še danes. Ne preneseva se.
Otroci se večkrat smejijo na račun tega, kako sem jih po riti in pravijo, da je za vedno zaleglo. Zaupajo mi in me tudi znajo objeti.
In tradicija se nadaljuje…
Tako, kot ste vi pretepali otroke “po riti”, tako bodo vasi otroci pretepali svoje otroke “po riti”… Kar se pa jeze starsev tice (ker je otrok kaj uspicil), pa nikoli ne reagirajte v afektu. saj poznate tisti rek: ” …ce si jezen – stej do deset…”. Takrat zal pade najvec udarcev (kolikor berem), potem pa vam je zal…
Jaz lahko za sebe povem, da se ne spomnim, da bi od kogarkoli – starsev ali starih starsev “dobil po riti”, pa sem bil tudi nagajiv otrok.
Enostavno je najbolj učinkovito, kakor je dejala “jaresje”, da otroku odločno poveš, kaj je narobe naredil in kakšne bi lahko bile posledice. Otroci razumejo! In ti vasi otroci ne bodo tepli svojih otrok, ko jih bodo imeli…