Bi šli za poroka svojemu otroku?
Samo v primeru, če bi bila tudi sicer sposobna tak znesek kredita odplačevat (če do česa pride) in če ne bi sama rabila kredita. Pa seveda odvisno od odnosov, kakšne sorte otrok to je (mislim, ali je sicer odgovoren ali ne …).
Sicer pa v načelu nisem najbolj navdušena nad takšnimi variantami. če bi otroku zaupala (in bi seveda denar imela), bi mu raje sama posodila – če že …
V vašem primeru tudi od nujnosti investicij. npr. opremit je stanovanje že treba, pa poštimat inštalacije itd., “izmišljevanja” pa jaz ne bi financirala oz. podpirala.
Se strinjam z ostalimi – če si zmožna plačevati obrok, če morda otrok ne bi zmogel, potem: ja. Sicer pa ne.
Ne bi rada strašila, a poznam celo primer, ko so starši zaradi sinovih dolgov izgubili hišo in so zdaj na stara leta najemniki v lastni hiši ter najemnino plačujejo banki.[/quote]
Se pravi, da sarši lastnih otrok ne poznajo, da ne vedo, česa so njihovi sončki sposobni?
No moja hči ni bila nikdar sonček, pa mi je ravno včeraj ona šla za poroka!
R
Samo to stanovanje je njeno. Mama je lastnica tega stanovanja, torej če ne bi odplačevala kredita, bi lahko ona to stanovanje prodala, ali pa dala notri podnajemnike in iz najemnin plačevala mesečni obrok, pa še ostalo bi ji. Jaz bi v bistvu obnavljala stanovanje, ki niti ni moje, ona bi šla pa za poroka za stanovanje, ki je pravzaprav njeno.
Se strinjam z ostalimi – če si zmožna plačevati obrok, če morda otrok ne bi zmogel, potem: ja. Sicer pa ne.
Ne bi rada strašila, a poznam celo primer, ko so starši zaradi sinovih dolgov izgubili hišo in so zdaj na stara leta najemniki v lastni hiši ter najemnino plačujejo banki.[/quote]
Se pravi, da sarši lastnih otrok ne poznajo, da ne vedo, česa so njihovi sončki sposobni?
No moja hči ni bila nikdar sonček, pa mi je ravno včeraj ona šla za poroka!
R[/quote]
Povedala sem primer v katerem BI ŠLA za poroka – če bi bila v primeru, da se kaj zalomi, potem sposobna odplačevati dolg.
Drugače pa je v življenju veliko nepredvidljivih stvari – recimo, da si tvoj “sonček” kakor ga imenuješ, kupi hišo/stanovanje s partnerjem in oba vzameta kredit, potem pa se en ponesreči… in drugi ne zmore plačevati kredita… ti kot porok pa tudi ne. Če svojega otroka še tako dobro poznaš – vedno ne gre vse po načrtih.
Torej, še 1x – če bi bil otrok odgovoren in če bi jaz vedela, da mi moji dohodki dovoljujejo, da prevzamem potem te obveznosti – potem DA. Sicer ne. Mu raje dam nekaj sto €, da se kredit zavaruje na zavarovalnici.
Ne, ker v tem primeru imam pa varianto, da grem nekam drugam za nula najemnine in plačujem samo delež stroškov. Samo sem mislila da bo mati svojemu edinemu otroku ki ga ima v življenju pa vsaj toliko šla na roke, ampak ok, očtino vas je več takih. V končni fazi, zakaj bi pa jaz obnavljala stanovanje, ki niti ni moje. Hvala, ste me razsvetlili.
No, če misliš, da ti je mama dolžna omogočiti najem kredita, ker je pač tvoja mama, mi je pa itak jasno, zakaj tvoja mama tega noče narediti.
Jaz mimogrede tudi ne bi obnavljala stanovanja, ki ni moje, glede tega imaš popolnoma prav.
Mami bo pač ostala hiša, za katero bo morala skrbeti, kot bo vedela in znala, ti greš pa lahko v najem drugam, kjer ne boš nobenemu dolžna ne denarja ne hvaležnosti. Napisala bom tudi to, kar ti spet ne bo všeč – ponavadi poroštvo podcenjujejo in so glede tega najbolj neučakani in užaljeni ravno tisti, ki so na koncu poroku tudi pripravljeni pustiti, da bo vse plačal namesto njih, oni pa zamahnejo z roko in rečejo “pa kaj, kar naj plača, saj ima dovolj denarja”. Žal poznam veliko preveč tragičnih zgodb okoli poroštva, da se mi to ne bi zdela izjemno slaba varianta zagotavljanja kredita. Vse, ma čisto vse drugo je boljše.