Oj,

imam dva sinčka, veliki je star 2,5 let, mali pa 3 mesece. Z mojimi starši živimo v isti hiši, imamo pa povsem ločena stanovanja. Ko je bilo konec prve porodniške, je ostal v varstvu doma, ker se je babi sama ponudila, z možem sva že razmišljala o vrtcu. Lani smo ga že hoteli vpisat, pa sem zanosila, v strahu, da mi bo domov prinesel bolezni, ko bomo imeli ravno dojenčka, smo vrtec odložili še za eno leto. Zdaj pa so se začeli problemi. Ko sem prišla iz porodnišnice sama nisem mogla skrbeti za oba, mož je delal cele dneve in se vračal domov pozno zvečer, to se je vleklo prva dva meseca. Takrat je bil veliki skoraj cele dneve pri babici. Kolikor sem lahko sem bila z njim, ampak očitno premalo. Zelo se je navezal na babico in tudi kadar pride oči domov in bi bili radi skupaj gre k njej… kar težko ga je dobiti domov. To še nebi bilo najhuje, če nebi neprestano sedel pri televiziji in gledal risanke, to je zanjo najlažje, da ima mir, sploh ne gresta nič na sprehod, pusti mu da dela vse kar hoče, samo da je otrok zadovoljen….. tolikokrat sem ji rekla, pa se vedno samo skregave….. Obupana sem, otrok se mi smili, ker ga enostavno uničuje… Kupuje mu igrače …. zdaj mu že pere oblačila, če se pri njej kaj umaže…. Zdi se mi, da si ga je začela prisvajat, ker ji je očitno dolgčas… do mene pa se obnaša kot da sem stara 15 let in ne znam vzgajat otrok…. Odkar je toliko pri njej je hrano v dnevni sobi pred televizijo, največkrat še vilice ne drži sam, ker ga hrani ona….. Kar groza me je. Neprestano se sekiram zaradi tega, jokam … ker enostavno ne morem nič naredit. Zelo sem navezana na otroka, mogoče že zaradi tega, ker sem prvič zeeeelo težko zanosila, dokler nisem šla v službo, ga sploh nisem dala stran od sebe niti za minuto, drugače se lepo razumeva in me uboga, vendar čezdalje manj, vpliv babi. Ko pa je že priden, pride babi in kaj prinese, kot da je kaj pozabila…. samo da ga zdraži … Včasih se mi zdi, da bom kar znorela. Rada bi se bolj posvečala velikemu, pa mi mali vzame preveč časa….. A mislite, da se preveč sekiram, ali bo bolje, ko bo šel septembra v vrtec ????? Nisem ljubosumna nanjo, ampak nek red in spoštovanje pa morata bit. Upam, da nisem preveč naložila, morala sem stresti ven iz sebe …. ah… še bi lahko pisala………………
A lahko sploh kaj naredim, ima še katera podobne težave …..

Hvala že vnaprej za vse nasvete in imejte se najlepše… Ateja.

Ni problem samo v babi. Ali res ni možnosti da mož naredi šiht 8 ur in je potem na razpolago tebi in otrokoma?
Če boš sama ti ne bo uspelo.
Stike z babi pa vsekakor omejiti na minimum. Tudi dedi pri nas je bil najbolj realen, otroke je čuval in dovolil čuvati babi samo kolikor je nujno.
Vrtec je pa sedaj že nuja , takoj, ne september čakat , če le možno.

Bo težko , vem kako je , a ni za obupat , če ti bo mož pomagal.

LP

Ne morem reči, da imam ravno takšne probleme, ampak podobne. Moja mami si je želela sina (rodila sem se punčka), potem z očetom nista imela več otrok. Da si je želela sina, mi je tudi velikokrat povedala, ne glede na to, kako sem se ob tem počutila. Pred letom in pol pa sva z možem dobila sinčka in seveda je bila presrečna. Ponosna babica. Najprej je bilo vse OK, ko pa je malo zrastel in ga je nekajrkat čuvala (ne živimo skupaj, hvala Bogu) se je zelo navezal nanjo. Vedno mu nosi stvari (ne da je s tem kaj narobe), pri njej lahko dela stvari, ki jih pri naju ne sme itd. Ne glede na to, da sem jo prosila, naj mu ne nosi sladkarij, me noče upoštevati. Ampak jaz ji vse povem, tudi obiske smo zreducirali na 1-krat tedensko. Sem mnenja, da mora biti jasno, kdo sta oče in mama, kdo in kakšna vloga pa jbabice in dedka. Z možem bosta morala oba potegniti črto in ji povedati, da tako ne gre naprej. Verjetno boš morala imeti sinčka ob sebi, tudi če boš zaradi tega kdaj bolj utrujena. Predvsem pa mora stati ob tebi tudi tvoj mož. A ker je to tvoja mama, se moraš sama pogovoriti z njo. Mora tudi upoštevati vajin način vzgoje in ne sme prestopiti te meje. Verjetno bo zlasti težko, ker živite v isti hiši. Ampak se da, če se boš tako odločila. Ti si mama teh otrok, ne ona in to mora tudi vedeti in se temu primerno vesti.

Upam, da ti bo uspelo!

LP, Pika

Več stvari je traba urediti:
– mož mora biti več doma (kje so službe, ki trajajo cel dan?)
– ti si mama, posebno zdaj, ko si na porodniški, in jasno je, da skrbiš za otroka – zakaj pa ob dojenčku ne bi šlo še z enim?
– problem je, ker ste babico prosili za pomoč, jo pridno uporabljali dokler je bilo normalno, zdaj pa… Saj veš, s starši je pogosto tako, da kar “širijo meje”
– nič: ob koncu porodniške oba otroka v vrtec, popoldne (po službi) nič počitka ampak takoj ven, na zrak itd. Televizija in babaičini prigrizki bodo hitro pozabljeni!

Vedeti moraš, da je vsak otrok najrajše s svojimi starši – če pa od njih premalo dobiva, začne siliti drugam!

Pa ve ste prav ljubusumne na svoje otroke,resno.

Vojka – veš, veliko je služb kjer partnerji delajo po cele dneve (moj dela 12 ur na dan). In sva sama s sinom.

Ateja – meni še na misel ni prišlo, da bi otroka namesto v vrtec dala v varstvo k mami (pa čeprav upošteva prav vse moje želje in bi ga vzgajala prav tako kot ga jaz). Naš je šel že pred enim letom v vrtec, kar je bilo tudi zanj najbolje. Torej… čimprej v vrtec in bo stvar rešena.

Poskusi sama z obema ali pa enega v vrtec. Mirni živci so čez vse… Tudi jaz ne maram, da mi kdo odvzema svojo vlogo. Mama sem, ker sem si to želela in v svojem času z otrokom uživam. Podobno je z novopečenim očkatom….

LP Sloncek

Vojka
– mož mora biti več doma (kje so službe, ki trajajo cel dan?)

– zanima me, kje živiš? Glede na to, da tako neumno sprašuješ?
Če še ne veš, delodajalci bi danes najraje videli, da bi delal po 24 ur na dan, ne samo 12.
In veliko je takih mamic, ki smo same doma z otrokom, ker možje delajo po 12 ur na dan ali še dlje.

Hvala za mnenja.
Pa še replika;
Ja, žal so službe ki trajajo, mož dela od 8 – 17h, pa ker ne dela v domačem kraju je ob najboljši možni varianti doma okrog 18h, to pa ni vsak dan, žal.
Ko sem hodila v službo je bilo drugače, malo čez 15h sem prišla domov, sem vzela malega in sva šla po svoje, sva se igrala…. Bilo je tisto pravo, čeprav je včasih babi kar kaj prinesla…. ampak je šlo.
V vrtec bi ga dala že včeraj, če bi le šlo. Žal v našem kraju sprejemajo otroke samo septembra……
Žal je dojenček še tako majhen, da ga ne morem kar nekam dati in bi bil zadovoljen. V stolčku je priden 10 minut, potem je v naročju in hodit, kaj naj počnem takrat s starejšim….
Vem, očitno se bomo morali vsesti vsi skupaj, da same ne bova nič rešile….. tako zgleda, imate prov. Potem pa upam, da bomo počasi spravili vse skupaj v red, ker drugače me bo pobralo.

Najprej se vprašaj, če te zadeva moti DOVOLj, da boš kaj naredila na tem področju. Če te, potem postavi ultimat svoji mami, ki je malce pozabila, kdo je mama. (Meni je taščica enkrat predlagala, da ji naj otroka pripeljem v pon. in pridem v pet. po njega, ko grem v službo, ker je predaleč, da bi to počela vsak dan, pa sem ji lepo razložila, da sva otroka naredila zato, ker ga hočeva imeti ob sebi in ne na drugem koncu Slovenije.) Ultimat pa vedno “pali”. Sam odobro razmisli, kaj hočeš.
Jaz bi ti predlagala, da daš starejšega v vrtec in se dopoldne posvečaš dojenčku, popoldne greš z njim po starejšega in direktno na sprehod. Doma morate potem tako kaj pojest, se previt ipd., morda gre dojenček spat, ti pa si spet lahko s starejšim. Če gre ta na OBISK k babici, naj bo za določen čas (recimo eno uro), in naj bodo pravila jasna (nič TV recimo, nič hrane, ker je doma jedel …) ali pa ne bo smel k njej. Samo bodi razumna, postavi pravila na tak način, da se ne bo počutila ogroženo, ker bo ti delala za hrbtom. Jaz sem recimo moji babici rekla, da ni nič narobe, če da tamali kak keks ali karkoli drugega, samo naj mi prej pove, da se zmeniva, ker je morda že veliko tega dobila čez dan. Najprej me ni poslušala, pa sva morali bolj na ostro (“ti je ne bom več pripeljala, če ji boš dajala sladkarije, ker si pazila tudi mene in sama najboljše vem, da si mi kljub prepovedi sladkarije kupovala”), da me je sploh začela upoštevati, potem pa sva se lahko zmenili.
Samo bodi pripravljena vzeti stvari v svoje roke in imeti tudi oba hkrati doma, otroka namreč, če bo tvoja mama zavihala nos.
Vso srečo, malo sem se razpisala, samo sem pred kratkim ugotovila sama, kako hitro se starši ujamemo v past, če živimo skupaj s starimi starši (ko smo bili več dni na obisku – ne živimo skupaj, raje sva bila dolgo podnajemnika). Otroka kar pustiš in pustiš pri njih, ker lahko med tem počneš kopico drugih stvari, nakar je otrok vedno raje pri njih, ti pa ostaneš sam.
Vso srečo torej in LP!
Matilda

Imam tri otroke, razlika v letih med njimi ni velika, mož dela v glavnem cel dan, pa mi je vseeno uspelo za vse poskrbeti. Tudi mlajšim otrokom koristi, če mamica nima 100% svojega časa samo za njih – to se pokaže kasneje.

Moja pika je bila stara 18 mesecev ko je dobila bratca.Mož se je zmenil v službi da bo en mesec doma,zato tisti mesec ni bilo ene plače pri hiši.Niti najmanj mi ni žal tistega denarja.Kaj boš počela z ta večjim otroko?Res je da ni lahko, ampak lahko počneš marsikaj.Mi smo brali knjigice,plesali,risali,skupaj smo šli na spreho tudi če je bilo pod nulo …Tudi moja pika gre skoraj vsak vikend k tašči in tam prespi, včasih jo tudi razvajajo s sladkarijami itd.Ampak jaz gledam to drugače, hvala bogu da jo imajo radi.Kaj bi bilo če bi jo zavračali,meni bi se srce trgalo.Koliko staršev,otrok,tašč je danes skreganih-ogromno.Sedaj si toliko bolj občutljiva-poporodna depresija,hormoni. Želim ti mirne živce in lepo se pogovori z možem in mamo.

Naredila si napako, da si po rojstvu drugega otroka prvega kar prepustila babici. Kar oddala si ji ga . Zdaj se pa čudiš, da si ga prisvaja.
Boljše bi bilo, če bi jo poprosila za pomoč pri gospodinjskih opravilih, da bi se ti lahko posvetila tudi starejšemu. Kako se le počuti tvoj sinko, ko ve, da si doma, on pa mora biti pri babici? Kot da je dojenček več vreden od njega, on vendar ne razume, da si preobremenjena. Ni čudno, da se je navezal na babico in ni čudno, da mu babica poskuša nadomestiti mamo. Če se bo to nadaljevalo, se ti bo še bolj odtujil, problemi se bodo še kopičili.
Menda se boš lahko zmenila z lastno materjo, da si bosta razdelili delo in boš ti lahko mama obema! Sploh pa poznam ogromno mamic, ki so zmogle čisto same z dvema ali še več otroki. Dojenček vendar večinoma spi.
Babica lahko vskoči le občasno, da kaj postori – skuha, pospravi, zlika.
Verjamem, da je naporno, a razmisli, kaj je več vredno. Otroci tako hitro zrastejo, povzročena škoda pa lahko traja zelo dolgo. Če jo bo kasneje ob vsaki prepovedi ucvrl k babici po potuho, boš izgubila vso starševsko avtoriteto! Saj počasi jo že izgubljaš.
Razmisli o tem.

Popolnoma se strinjam z “She”!
Najprej starejšega otroka kar oddaš svoji mami in ta skrbi zanj, ker ti pač ne veš kaj naj delaš z starejšim, ko pa mlajši nima miru in ga samo nosiš??!, potem pa je mama tista, ki si otroka prisvaja? Boš se morala odločiti, kaj sploh želiš! In kako si si ti zamislila sebe in starejšega otroka preden ste dobili dojenčka?
Babica naj bo babica in naj čuva vnučka le tu in tam, ne pa da ga cele dneve vzgaja! To mora delati njegova mama!
Lp

Se povsem strinjam s She in mitrije. Postavi se v kožo svojega otroka, ki se je “moral umakniti” mlajšemu bratcu?! Kot da si nehala biti njegova mama, ko si rodila drugega otroka! Kam bi ga pa dala, če ne bilo mame? SI kdaj predstavljaš, da v taki poziciji MORAŠ zasovražiti mlajšega bratca, če se pa vse, ampak čisto vse, še lastna mati, podreja samo še njemu, tistemu majhnemu svežnju? Zakaj moraš dojenčka stalno prenašat? Odloži ga, skupaj s starejšim ga pocrkljajta, pobožajta, pokažita mu igračke, igrajta se z njim. Poveži bratca med seboj.

Če ne gre drugače, prosi mamo za pomoč v gospodinjstvu, čeprav jaz nisem pristaš tega. Vključi večjega v dnevo dogajanje, skrb za dojenčka, ne pa da ga porineš k mami, potem pa še jamraš, kako ti ga prevzema. A ji kaj drugega ostane?!

Draga moja ateja!

Največjo napako si naredila, ko si prvorojenca izrinila iz vaše male družinice.
A se sploh zavedaš kaj preživlja tvoj starejši sinek???

Kako bo to vplivalo na njegov odnos do mlajšega bratca, ki mu je ukradel mamino ljubezen.

Sama imam tri otroke in nikoli niti v sanjah nisem pomislila, da bi starejša dva dala babici in se ukvarjala samo z dojenčkom. Ti ne veš kako starejši bratci z veseljem pomagajo pri negi in zabavi pri najmlajšem.

Nič te ne obsojam in nič ti ne očitam, toda svetujem ti da hitro skoči k babici po svojega prvorojenca, da ti bo pomagal pri varstvu najmlajšega. Boš vidla kako se je lepo crkljat, igrat in še marsikaj lepega počet z dvema sončkoma.

Lepo se imejte in sporoči kako starejši pomaga pri kopanju, previjanju, igranju…mlajšega brtaca.

VSE dobro in lepo,
Anna

Vsem zadnjim petim ali šestim …. očitno si narobe razlagate kaj se pri nas dogaja…. Nikoli misem niti pomislila, da bi izrinila starejšega iz naše družine ali pa da bi ga zapostavljala, niti najmanj…… iz mojega teksta tega n bilo razbrati, vsaj meni se tako zdi in niti namen ni bil tak. Kljub dojenčku sem se še vedno trudila, da sem bila čim več s starejšim, pomaga mi pri negi in zeeeelo rad ima svojega bratca, neprestano ga boža, stiska in enkrat še ni storil žal stvari proti njemu. Problem je bil samo v tem, da ga babi v tem obdobju preveč razvaja s stvarmi, katerih jaz ne pustim in potem čim za kakšno stvar rečem “ne” gre k njej, ker ve, da bo pri njej to dosegel…. Ni pa to pomenilo, da nisem nič z njim…. kar hudo mi je, ker tako razmišljate o meni…..
To je bilo na kratko vse, lp in žal mi je, da ste narobe razumele vse skupaj oz. da sem mogoče na hitro premalo ali nerazumljivo napisala svoje sporočilo.

Vedno moraš vedeti, da ti večina želi vse najbolje in ker smo babnice vedno ponavadi pretiravamo. Očitno te vse skupaj moti in si se za to obrnila po nasvet. Najbolje od vsega bo res, da poprosiš babico za pomoč pri likanju in mogoče kuhanju in se pogovoriš z očkom, če je le kakšna možnost, da je več doma. Imam dva otroka, triletnico in petmesečnega sinka in kadar imam oba doma ni ravno enostavno ampak začuda vseeno lahko skuham in tudi kaj pospravim ker se onadva zabavata po svoje. Seveda pod mojim budnim očesom, drugače bi ga sestrica že učila hoditi. Z babico se boš morala zmeniti, ne bo enostavno ampak vztrajaj in upam, da ne bo prišlo do kakšne prepovedi obiskov vnuka, ker bo to zanj še najslabše.

Tudi jaz imam doma dva sinka,en je star 3 leta, drugi pa 5 mesecev.In niti pomislila nisem da bi ga dala v vrtec ko se je dojenček rodil.Pa čeprav je mož zelo veliko v službi (12 ur, turnus) in ima predavanja, učenje.
Babica in dedi pa sta v spodnjem štuku.Malega novorojenčka sem pač tako navadila da mora počakati, kadar se ukvarjam z starejšim in obratno.Imamo se prav fino.Ne bom rekla da mi včasih ne zakuha, ali pa popustijo živci, ampak saj je to normalno.Tudi zelo utrujena sem včasih, sploh ker dojenček ponoči slabo spi in tudi čez dan je parkrat bolj siten kot ponavadi in ga pač več nosim na rokah.Ampak takrat pa se s sinkom pogovarjava, mu pravim pravljice, gremo na sprehod in ta mali zaspi, z večjim pa izkoristiva za pogovor ali igro zunaj pa čeprav včasih po pol urce.V stanovanju pa se igrava skrivalnice tako da jaz z tamalim se skrivam po stanovanju, večji pa naju išče, ali pa se lovimo, ali igramo za lumpe in policaje, midva z dojenčkom sva lumpa, starejši pa policaj.In oba sinkota sta zadovoljna.Ponavadi pa je tako da se nekaj časa posvetim dojenčku ibn se večji sin igra malo sam, potem pa ko se igrava midva z starejšim, malega dam v ležalnik ali na tla in naju gleda, ali pa se sam zaigra.Manjši zelo rad opazuje večjega pri igri in divjanju in se mu takrat zelo smeji.
K babic in dediju pa gre enkrat na dan po pol urce ali uro.In jaz ji povem naj ga ne sili z hrano, ker je doma jedel, ali pa pač rečem da mu lahko da kaj sladkega ampak v mejah normale.Ko je pri babice se ona zelo lepo igra z njim in se z njim ukvarja, nikoli ne gledata TV.Smo mogli tudi večkrat se skregati da smo prišli do tega nivoja.Včasih pa tudi po dva dni ne gre dol k njej, ker pač ne izrazi želje.
Poskusi se nekako več ukvarjati z starejšim in naj manjši malo počaka, in boš videla da se bo hitro navadil, pa čeprav bo malo sitranil in jokal.Jaz sem večkrat tako naredila ko je ta mali jokal jaz pa sem se igrala z večjim.Rekla sem malemu, Zdaj pa boš ti malo počakal, ker se igrava z Tadejem.In starejšem se je do dopadlo in včasih je sam predlaga: MAmi daj ga potolaži da ne bo jokal.Ko pa se dojimo pride večji zraven in pravim pravljice.Ne bom rekla da ni naporno, ker je včasih zelo.Ko pa je mož doma, pa se on ukvarja z večjim in se igrata, tako da se takrat malo več posvetim manjšemu.Mislim da nobenemu ne manjka nič in sta oba nasmejana in zadovoljna otročka.Le pogumno naprej in poskusi omejiti babico, obvezno.

Če praviš, da imate ločeni stanovanji, torej lahko zakleneš vrata, ko ste doma (in to naj bo čimvečkrat, tudi če si sama, pa starejšega vključi v skrb za dojenčka), če bo babi trkala ali zvonila, se izgovori, da nisi mogla odpret, ker si ravno previjala malega. Tudi na sprehod lahko oba vzameš s sabo. Sinčku razloži, da ste vi štirje družina, mož pa naj poskuša biti več z vami. Vse to seveda le v primeru, da se mami zlepa ne bo dalo dopovedati.