Živijo,
moram to vprašat, ker ne vem ali je z mano kaj narobe in pač preveč težim ali kako…
Zanima me kolikokrat na leto se ga napijejo vaši moški in kako ve na to reagirate. Govorim o pijanem stanju, ne o tistem, ko se mu po enem kozarčku malo pozna.

Moj se ga napije cca. 10x na lato in mene moti to, da se ga nikoli ne more nepit do neke meje, ampak je treba vedno do daska – bruhanje, opotekanje, naslednji dan totaln maček kar poemni, da je naslednji dan popolnoma nekoristen in sem sama za vse. Poleg tega me njegova pijanost moti tudi zato, ker imava premajhno stanovanje, da bi lahko spal (ali pa jaz) kje drugje kot v postelji, kar zame definitivno pomeni nepsrespano noč – ko je pijan namreč obupno smrči, opleta okoli sebe, zaudarja, ves čas hodi na wc ipd.

Dosedanje izkušnje glede tega kažejo, da se glede pijančevanja nanj ne morem zanest – tudi če ga lepo prosim, da bi prišel kolikortoliko trezen domov, je bilo to do sedaj neizvedljivo, ker on ko gre ven, gre pač pit. Bojim se kako bo, ko bova dobila otroka. Ali bom potem v takih primerih spet jaz šofer, pa seveda sama za vse?

kako je to pri vas? Kaj mu rečete? Kaj naredite? kaj mislite o tem? Ali se vam zdi, da pretiravam?

Glede tega imam srečo, saj moj ne pije – niti kapljice. Je bilo pa včasih drugače…

Ne bom pametovala, kako bi se jaz obnašala v tvojem primeru, ker mojega pač še nisem videla pijanega. Je bil pa bivši kar precej rad v omami, kar pa me je zelooo motilo. Takrat mu preprosto ne moreš zaupati, zavedati se moraš, da takrat nanj ne moreš računati. Še huje je, če ti ne piješ, ker si potem še bolj občutljiva na te zadeve. Na srečo (vsaj teh) problemov nimam.

Na splošno pa pri meni velja, da nimam nič proti, če se kdo kdaj napije, ampak bi eno mejo bi pa vseeno lahko imel (ni treba, da ne ve zase in kaj je delal prejšnji večer).

Vsekakor pa dam prav tebi.

Hm, ja … se ga napije. Vendar ima/m to srečo, da navadno prej zaspi (magari na stolu v baru) kot pa bruha. V samskih časih, ko sem bila jaz tista, ki je morala vedno ostat do zadnjih na žuru, sem navadno vse prosila, naj ga pustijo spat na stolu – da ne bi začel težit, da greva domov :))
Naslednji dan je sicer malce povožen in zjutraj še ves zalepljen, ampak presenetljivo – odkar imava otroke se sestavi najkasneje do 9h (navadno ga pač zbudim, sem ga pa nekajkrat hotela pustiti spati malo dlje , pa je sam vstal okoli 9h, da smo šli lahko na izlet).
Sicer pa me skoraj bolj kot veliki žuri moti, da se včasih lahko sredi tedna kakšen pir po rekreaciji raztegne tja v noč (in pomnoži).
Žal pa tudi jaz nisem bila imuna na pivo, ko sva bila še brez otrok, zato ga malce bolj razumem.

Tako pijan je bil samo enkrat v 10 letih, ko se je rodila nečakinja, prvi otrok v naši žlahti. Potem nikoli. Spije največ 2-3 pive na celodnevni zabavi. Žganih pijač ne pije. Tudi doma če nimamo obiskov nikoli ne pije alkohola, edino v družbi kašno pivo.
LP A.

mojega sem videla pijanega, takega veselega le jutro po fantovščini
pred…hm…11 leti. Drugače ne pije-va. Kozarec vina za novo leto (oba)
in kakih 5 pirov čez poletje (on). Do alkohola nisem tolerantna.
V življenju je že tako dovolj težav, zakaj bi si ga zapletali še z
zasvojenostmi…..Moj oče včasih spije kakšnega “takratkega”, vendar
po gostilnah ni hodil nikoli, čeprav izvira iz vinorodne pokrajine.
Mož pa je itak malo deloholika, pa si včasih mislim …še dobro da
vsaj po bifejih časa ne zabija. Glede tega sem na Rugljevi strani.

Moj ne hodi ven z ostalimi fanti. Edino na leto ima do pet rojstnih dnevov, ki jih praznujejo. Takrat pride domov bolj vesel, pa še to ponavadi bolj težko, ker iz leta v leto težje prenaša alkohol. Čedalje pogosteje se dogaja, da je že po dveh velikih pivih dva dni skoraj na robu smrti. In v kopalnici z glavo v školjki. Podobno se zgodi že po dobre pol litra kvalitetnega vina. In seveda z leti postaja čedalje bolj zmeren in previden.

Majčika, ampak če upoštevam, da na enega slovenca pride 15 litrov čistega alkohola uradno, pa še plus 3 litre iz domače neuradne proizvodnje (vinograd, žganjekuha), pa da vsaj tretjina Slovencev ne pije………..

…..in njihov delež spijejo ostali…….. Pride na pijočega v povprečju 30 litrov čistega alkohola. Da si boš lažje predstavljala to pomeni 300 litrov vina (ali slab liter na dan), ali pa npr. 100 litrov vina in še 400 litreov piva (to je tretjina litra vina na dan in dve veliki pivi) ……Lahko si skombiniraš še sama… vino ima 1 dcl čistega alkohola na liter, pivo pa 0,5 dcl čistega alkohola na liter.

Ker med dvemi tretjinami pijočih slovencev spijejo še manj, in da tisto spijejo drugi, ti je lahko jasno da hitro pridemo do cca. 200 000 kroničnih alkoholikov, ki spijejo tudi po 40 ali 50 litrov čistega alkohola, in še par 100 000 alkoholikov z malo manjšo dozo. Pomeni pa samo eno……da so cel dan bolj ali manj pod gasom.

No če te ta statistična telovadba kaj potolaži, sem dosegla svoj namem, da tvoj ni najhujši. Pomisli na žene in otroke od tisočev in tisočev moških, ki ga cepajo cel dan. In sploh ne veš več, kdaj so trezni in kdaj so pijani, ker so bolj ali manj skoz pod dozo. V službi, doma…….. na cesti………

No pa da ne pozabim, tudi ženske niso zanemarljive konzumentke alkohola. Za primer ti povem, da so pri nas v eni ‘ženski’ tovarni zjutraj daali vse delavke na alkotest. Od nekaj sto zaposlenih so jih 65 pognali domov, ker so še zjutraj imele dozo ohoho.

Tako je pač, smo evropski rekodrderji skupaj z Luksemburčani in krepko pred ostalimi v Evropi.

Kaj boš pa ukrenila s svojim dragim, ti pa ne vem svetovati. Lahko ti rečem, da je ljudsko tradicijo težko izkoreninit, pa če tudi je to pijančevanje.

Hm, moj se ga tudi kdaj napije, ampak se mi zdi, da kar večinoma drži mejo (ker ve, da mi gredo pijani moški na k…. in so skrajno odurni). Bruhal je pa samo enkrat v najini 8 letni zgodovini, pa še to samo po enem piru in neki “domači” slivovki (nekaj požirkih), ker očitno žganega ne prenese.
jaz niti ne kompliciram – kadar gremo kam na piknik in je jasno, da ne bo soka žulil, peljem jaz, kadar gre kam ven (nekajkrat na leto na kak koncert) in je jasno, da ne bo ob vodi, prespi pri kakem kolegu ali pri svoji mami :))), imava pa dogovor, da mene niti ne moti, če kdaj popije kak pir, me pa moti potem naslednji dan vlečenje in stokanje nad mačkom. Če popiješ kak pir preveč, potem bodi dec in drugi dan funkcioniraj normalno! :)))
No, da ne bom le o njem, jaz tudi kdaj kaj popijem :), kak deci vinčka prav paše.
T.

Moj se ga napije na kakšnih žurih. Verjetno je to res enkrat na mesec. Še nikoli nisem razmišljala o tem, kolikokrat je to na leto.
Je pa res, da se ga moj še nikoli ni napil tako do daske (vsaj ne odkar sva skupaj – 12 let). Razen lani, ko so imeli fantofčino, takrat sem jaz spala pri Janu, on pa v spalnici (z odprtim oknom in zaprtimi vrati).

Nikoli še nisem razmišljala o tem ali me to moti, ker verjetno pri nas ni tako grozno stanje.

Lp, Katja

Moj ne pije razen če gremo na obisk ali roj.dan spije kakšno pivo-največ dva.

Mož je bil “pijan” le 1x – ko smo eksperimentali z mešanjem ogabnih likernih zvarkov.

Sicer alkohol pri nas uživamo zelo zelo redko, občasno kakšen kozarec dobrega belega vina – in to je vse. Obiski so navadno najbolj zadovoljni s pomarančnim sokom, limonado, čajem in kar je takega. Res pa je, da ne živimo v vinorodnem okolišu :)).

Ker je imel moj oče resne težave z odvisnostjo od alkohola, zaradi katerih je bilo moje odraščanje na trenutke malo travmatično, sovražim pijane ljudi (taki bebci so) in se mi pijanost gnusi.

Uživanje v dobrem kozarčku penine ali belega vina pa je zame prijeten občasen ritual – ki pa ga lahko tudi pogrešim.

Ker sem v tem pogledu zelo radikalna, jaz tega pijančevanja ne bi prenašala.
Zdaj tako, kasneje gotovo še slabše.
Ukrepaj!

Lp,Ali

Morda ne bi bilo slabo, ce bi poiskala kako strokovno pomoc. Zame namrec tako opijanje ni normalno. Dalec od tega da bi bila nasprotnik alkohola, med vikendom pogosto spijeva kak kozarec vina pri kosilu, tudi na zurih nisva samo ob soku. Se pa striktno drziva, kdor vozi spije najvec en kozarec vina/piva pri hrani, ne glede na to kje sva oz. kaksen je povod za pitje.

Midva ne pijeva nobenega alkohola.

No, za rojstni dan hčerke odpremo 2 dl šampanjček, ki ga spijemo štirje. Pa še ta ponavadi ostane v kozarcih, tako da ga zlijemo stran.

Glede na to, da je alkohol uničil del moje družine, sem zelo vesela da imam moža, ki ne poskusi niti kapljice. In resnično ne vem, kaj bi storila, če ne bi bilo tako.

Zanimivo – veliko vas je, ki ne pijete alkohola. Ker, kadarkoli smo v kakšni družbi, se vsi čudijo: “Le kako ne pijeta nobenega alkohola, ali tudi piva ne pijeta?”… Saj je tudi pivo alkohol!!!! Kar pikice dobim, ko naju posiljujejo z vinom, pivom ali drugim. In kar malo so užaljeni, ker vztrajava pri NE.

Ja, ja, kajenja pa ne odobravajo…

Pred nekaj leti je bil na RadiuDur predvajan “spot”:

KAJENJE JE V POVPREČJU ZELO NEZDRAVO, TODA POVPREČEN KADILEC MANJKRAT PRETEPE SVOJO ŽENO, KOT POVPREČEN PIJANEC!

Nataša

Pravijo, da je treba biti na take zadeve pozoren na samem začetku zveze. Te prej ni motilo? Hm, jaz ne vem, kako bi reagirala. Meni se pijani ljudje gnusijo. Moj mož ne pije piva. Spije pa sem in tja deci cvička. OK, saj gremo ven in kaj spije, vendar je to 2 do 3 dcl cvička. vozim seveda jaz (nikoli ne pijem). Tako pijan, da je bil res povožen je bil v skupnih sedmih letih le 1x – in to po svoji fantovščini. Bruhal sicer ni, je pa bil precej precej okajen. OK, to še tretiram. Ali pa kakšen res izreden dogodek. Ampak, da bi kar sem in tja hodil ven in pil, to pa ne. Tudi sama ne pijem alkohola in bi me to še toliko bolj motilo. K sreči pa s tem nimava težav. Vidva pa se le temeljito pogovorita in najdita kakšen pameten kompromis.

LP
nika

majčika, mislim, da ima tvoj mož problem… poskusita ga rešiti, dokler je (če sploh je) še dovzeten za razgovor. v moji žlahti imamo lakoholika, ki ga lahko pobiraš s tal, pa bo še vedno tajil… pogovor sploh ni več možen… hudo, hudo. ukrepaj, preden bo prepozno!
moj partner se je napil v 18 letih, kar sva skupaj, samo enkrat, pred tem pa tudi enkrat (preden je šel v vojsko). spije kak kozarec vina, kakšno pivo, pa tudi jaz. ampak to je vse v mejah normale.

Moj je izjema med lovci (kdo je lovec- tisti, ki gre skozi gozd v gostilno…), edini pije sok, pa še to gre redko zu njimi na pijačo…
pijanega sem pa v 10 ih letih videla morda 5x…

spijeva pa mogoče 5 l vina v celem letu po kozarčkih ob kakšnem praznovanju…

Tudi moj mož hvalaboogu ne pije kaj dosti. Tu pa tam kakšno pivo s kolegi in to je vse. Ve, da tega ne toleriram, sploh če je z avtom. Uf, me to jezi, ko pijani sedajo za volane. Grrr.
Sama ne pijem, ker imam “alergijo” na alkohol hehe. Mi pač ne paše, ne rečem pa, da mi nekoč ni:) Še preveč, bi rekla moja mami.

Majčika: situacijo poskusi čim prej rešiti s pogovorom. Morda pa bo zalegel kak ultimat.

Sončkan pozdravček!

Tudi pri naju je tako, kot opisuje majčika. In mene pitje za pop… moti, ampak…
Nikaanze;-)), praviš kompromis…? Kompromis se mi zdi pri naju sploh ni mogoč. On si žura ne predstavlja brez alkohola in seveda tudi pravi, da imam jaz srečo, ker on “tako malokrat pije”, ker pač pijejo “VSI”…

No, pa le vidim, da je veliko moških na tem svetu, ki sploh ne pijejo oziroma samo kozarček tu in tam. Iskreno povedano, jaz bi takoj imela takšnega moškega, pa naj se sliši še tako grdo – češ, ja kaj si pa potem s sedanjim…

Zadnje čase spoznavam, da je bil tudi že na začetku najine zveze takšen oziroma še hujši (ampak takrat sem bila SLEPA IN ZALJUBLJENA) pa se je malo umiril ravno zaradi mojega teženja, ampak meni se ne da več težit in imam te vedno in iste pesmi o teženju že čez glavo in grem že sama sebi na živce. Tudi mene včasih ima, da bi kar spokala. Tudi mene ves čas preganja misel na to, kaj bo čez 10 let. Bo pijanec? Bom jaz tista slovenska žena, ki bo za njim brisala in pospravljala in mu delala okrepčillne, “protimačkaste” zajtrčke? Se bom takrat po glavi tepla zakaj sem tako dolgo čakala?

Ja, tudi jaz včasih ne vem kaj naredit. Sem že res mislila, da sem malo butasta ali kaj jaz vem kako naivna, da mislim, da so tudi takšni, ki ne pijejo oziroma se ne opijanjajo, pa ravno iz vaših postov vidim, da temu le ni tako….

Majčika, nisem dovolj pametna zase, zato tudi zate nimam pametnega nasveta.

Ne morem verjet, da skoraj nihče ne pije. 2 dcl šampanjčka za štiri, super. Bi rekla, da živite kje drugje, ne v Sloveniji. Potem smo pa pri nas čisti alkoholiki. Vsaj štirikrat na teden kozarec vina pri kosilu, poleti kakšno pivo vsak dan, saj me edino to res odžeja in od vode se mi že žabe zaredijo, pozimi pa tu in tam kak šnopček, ko pridemo s hribov, da ne zbolimo. Al smo čusni, a ne?

No ja, ne bi ravno rekla, da ste alkoholiki. Meni se kozarček vinčka pri kosilu pač ne zdi nič takšnega, ampak je to enostavno kulturno pitje, ki pa ga mnogi ne poznajo. takšen kozarček h kosilu se mi zdi, da je del gurmanskih užitkov, ane?

Pa tudi recimo, ko gre človek v hribe – zakaj ne bi spil kakšnega čaja z rumom ali pa zakj se ne bi poleti odžejal s kakšnim fantastičnim vrčkom piva?

Kompromis – morda tak, da gre manjkrat ven in se napije. Ali pa, da pije malo manj. Ne vem, no. Mene bi to motilo. Je pa res, da, če bi bila že od začetka v takem – težje kaj dosežeš. Vsekakor – srečno! In kar povej mi, da ni res, da VSI pijejo. Jaz npr. sem trezna vedno bolj žurala od kolegic, ki so bile nažgane – te so le jokale, pa ležale na pol pobruhane,…

LP
nika