Rabim konkreten nasvet, o koliko preživnine naj se pogovarjam z bivšim (se je izselil). Imava dva otroka (7 in 3), ki sta pri meni v najemniškem stanovanju. On jih obiskuje pri meni.
Plačo ima 400.000, jaz 300.000. Do sedaj (ko sva bila skupaj) sva za otroke, najemnino, položnice in hrano porabila mesečno 300.000. Osebne stroške sva vodila posebej.
Sedaj je on predlagal, da bo dal 80.000 (za oba), ostalo naj krijem jaz (torej 220.000).
Ne da mi se kregat in ne bi želela biti z njim na bojni nogi. Saj nisem revna. Ampak izračunala sem, da bom jaz takorekoč celo plačo porabila za stroške, njemu pa bo takorekoč cela plača ostala. On namerava varčevati, da si bo zgradil hišo (to je povedal). Jaz o varčevanju in lastnem stanovanju lahko samo sanjam, če bom krila take stroške. Menda bom celo življenje z otroci v najemniškem stanovanju.
Stvar me je že začela jeziti. Vem za očeta, ki ima plačo 170.000, preživnino pa plačuje (v podobni situaciji) 65.000. Vem, da država da za rejenčka 75.000.

Pa se pogajaj za višjo. Povprečna višina preživnine je cca 25.000 za otroka, zelo veliko pa jih je tudi do 35.000. Najvišja za enega otroka mislim da je 175.000… Maneversko polje je torej široko…. V Jani (nekje blizu konca leta 2002) so bili zbrani ti podatki. Oborožena s statistiko boš mogoče uspešnejša. Srečno!

Jaz dobivam 25.000. Mislim, da boš morala bit zadovoljna s tistim, kar je predlagal, saj je 40.000 na otroka kar primerna višina.

Preprosta matematika ti pove, da 300.000 / 4 = 75.000. Torej ti ponuja še pet jurjev preveč.

toliko kot sem se zdajle nasmejala ob Ksihtovem postu…pofukani moški šovinist, ki ne zna kontrolirati svojega tamalega

V glavnem pokliči na CSD in povprašaj o povprečni in najvišji preživnini, seveda moraš vedeti kolikšen je skupen prihodek tistega, ki jo plačuje, ker je to osnova za določitev višine preživnine – rabiš vedeti približno kje je tvoja štartna osnova za nadaljna pogajanja.

Kar se pogajanj pri preživnini tiče je takole; boljši pogajalec bo znal iztržiti več…
Tvoj bivši ni dolžan kriti le minimalnih življenjskih stroškov svojih otrok ampak jim je DOLŽAN zagotoviti isti življenjski standard, ki so ga uživali pred razpadom vajine veze, nekateri sodniki so lahko že tako proevropski, da določijo preživnino tako, da celo ŽENA z otroci ne utrpi padca življenjskega standarda into ne glede na to, ali je zaposlena…
Recimo mož si privošči luksuz zgraditi si hišo, ženi pa ostane životarjenje v najemniškem stanovanju.

Pri tem moraš vedeti, da se življenjski stroški delijo na fiksne in variabilne.
Fiksni stroški so ogrevanje, elektrika, voda, najemnina…in je višina načeloma konstantna ne glede na število ljudi (recimo za ogrevanje, najemnino boš plačevala še zmeraj 15 000 na mesec ne glede na to, ali bo mož še živel z vami ali ne) – iz povedanega; mož ni dolžan kriti samo polovice stročkov, ki odpadejo na otroke ampak nekoliko več

variabilni stroški naraščajo premosorazmerno s številom članov (vsak rabi svoj par hlač, pa knjig za v šolo…)

Iz tega povedanega bi ti lahko rekla, da bi lahko v najboljšem primeru iztržila za oba otroka okoli 150 000 SIT

pa vso srečo

On to ponuja za oba, ne za enega, če sem prav razbrala.
Torej ponuja 70.000 premalo.

Z.

ja Ksiht pa začetna osnova je 400 000 (njegova placa) sit in ne 300 000 SIT

Se pravi – po tvojem bi moral samo on preživljati otroka?

Začetna osnova so stroški PRED ločitvijo. Kapiš? Če smo fer. Ne, seveda ne. Zakompleksane feministke pač ne razumejo. In niso fer…

odvisno kaj je zate preživljati, to zame ne pomeni, da plačuje le minimalne stroške, ampak da jim daje tudi luksuz, ki jim ga je nudil preden je odšel

ja a otrok bo pa večno hodil v 1. razred, ko so stroški za šolo najnižji, daj no otroci rastejo – stroški pa z njimi

pa še nekaj, svoboda se drago plača, če jo hoče imeti on jo imam lahko tudi jaz, če že dajem svoj čas in energijo NAJINIM otrokom (to sploh ni problem) naj bo pa on prikrajšan pri financah, če bi rabila varuško bi moral prispevati polovico stroškov – kje pa piše, da je moje delo zastonj (v tem času bi jaz lahko počela kaj profitabilnega in dvignila svoj življenjski standard)

pa nauči se ločiti feministko od ženske, ki se zna odlično pogajati

Prezivnina za otroke je individualno dolocena oziroma dogovorjena glede na potrebe otrok. Cilj prezivnine naj bi bil, da se otrokom obicajen “standard” zaradi razveze starsev ne zniza. Seveda naj bi bila visina prezivnina dolocena tudi ob upostevanju financnih zmoznosti obeh roditeljev. Obicajno se sesteva vse tekoce mesecne potrebe otrok in se nato stroski delijo na polovico (oba starsa imata prihodke !). Okvirno naj bi bila potem to visina prezivnine. Prezivnina se lahko zvisa zaradi vecjih potreb otrok ( vkljucevanje otrok v dodatne dejavnosti, ki jih je potrebno placevati in podobno ) ali zaradi spremenjenih financnih zmoznosti roditelja, kateremu so bili otroci zaupani v varstvo in oskrbo ( napr. izguba rednega dohodka ali zmanjsanje place zaradi bolezni, invalidnosti in pod…)
Ce so financne potrebe enega otroka priblizno 80.000 Sit mesecno, je prezivnina 40.000 Sit ob solidni placi matere zaenkrat lahko ustrezna…. Je pa po dogovoru lahko visja, pac v toliksni visini, o kateri se strinja izplacevalec prezivnine….LP

Ja, iz vsega povedanega je očitno, da ti gre samo za denar. Zate, ne za otroke. Imaš prav, res nisi feministka. Feministki bi se najbž gnusilo žicati dedca za denar… Za take imamo drugačen besednjak… 🙂

:))

če si moj dragi želi nov lajf z novo frčafelo na moje stroške, no way; naj bo svoboda dana obema, če pa pri tem tvegam kakšen izraz … od takih kot si ti je pa to res še najmanj

Torej, dosedanji stroški 300.000 na mesec so bili SAMO ZA:
najemnino, položnice, stroški za otroka (obleka, igrače, hobiji…) in hrana za 4 osebe.
Moji osebni stroški so bili že dosedaj zunaj tega.
Samo položnice in najemnina so na mesec 166.000 (prejšnji mesec, ko je bil on še v stanovanju), od tega je najemnina 50.000, sedaj pa bo šla na 70.000. Torej to so fiksni stroški, ki se ne bodo zmanjšali sedaj, ko se je on izselil. Stroški za otroške stvari se prav tako ne bodo zmanjšali. Dvomim, da bodo stroški za hrano veliko manjši, glede na to, da prihaja tudi na “svoje dneve” k nam (dvakrat na teden, dva vikenda), jaz pa ne kontroliram, ali in koliko poje.
Otroka sta navajena na velik standard. Stanovanje še ni opremljeno in ga bom očitno morala jaz.
V tem najemniškem stanovanju ostajam zato, da sta otroka v njegovi bližini (kar je bila njegova želja). Lahko bi odšla k staršem v velikansko hišo, vendar pa mi tega ne bo dovolil, ker ne želi otrok predaleč.
Počasi se mi dozdeva, da samo jaz bom drago finančno plačala to, da oba želiva imeti otroka v bližini očeta.

24000 SIT za 12-letno hčerko, sporazumna ločitev – več kot pol leta smo se poskušali ‘sporazumeti’ za več, odgovor je bil ‘sporazumna ločitev potem odpade – toliko ali me toži’. Ker bi se cela zadeva lahko zavlekla najbrž za nekaj let, v tem času bi šlo še veliko denarja za tožbo… sem pristala. Od sporazuma do razprave na sodišču je minilo nekaj več kot pol leta, zato je moj odvetnik na razpravi predlagal, da se upošteva polletna inflacija in se preživnina poviša na 25000 – pa je očka rekel ‘NE STRINJAM SE’. V mojem primeru je bil več vreden mir, ki ga imava zdaj z otrokom, kot pa vztrajanje na višjem znesku.

Na tvoje stroške? Da ne crknem od smeha… Ti bi rada segala v tuje žepe, tebi ne sega nihče. Sicer pa, očitno ti situacija ni tuja, glede na reakcijo. Meni je, govorim na pamet in neobremenjeno. Svoboda dana obema? Kako le, če imata otroke? Se zezaš? Najbolj fer bo, če vsak pobaše enega otroka, pa je…

Če sta šla narazen, ti nima kaj dovoljevati ali prepovedovati. Spokaj k staršem, pa boš imela še varstvo rešeno.

Že zdavnaj bi, pa na moč dvomim, da se mu bo dolgo dalo potovati dvakrat na teden po 100 km. Jaz pa želim, da otroci vidijo očeta, da je res z njimi, ne pa da jih samo prevaža po Sloveniji.
Pa ne me razumet napačno – glede na to, da planeš na vsako besedo.
Dober oče je in tudi želi biti še naprej. Jaz pa tudi to želim. Zaj… je kot partner, ne pa kot starš. Kot lahko vidiš, sva še na začetku ločitve in noben se ne bi rad kregal.
Ampak res ne vem, zakaj bi jaz morala plačati toliko stroškov za to.