Zadnje čase vedno bolj opažam, da mi gre folk na živce. Kar nimam potrpljenja z njimi. ok, lahko gremo na kavo skupaj in je fino, ampak da bi pa skupaj preživeli par ur, mi je pa kar odveč, se mi zdi škoda časa, postane kar naporno.

Še kdo tak? Je to kaka psihična bolezen?

hahahhahahah

prav simpatična si :-))

Avtorica in prvi komentator – psihiater je pravi naslov za vaju!

to ni nobena psihična bolezen, je pač en proces v življenju, k začneš delat selekcije, maš pač osebke, k bi dal vse samo za to da majo skoz nekoga ob sebi pa da otrešajo nekej, pa maš folk pač, k jim je tiste 10 minut verbalne komunikacije čez glavo dost in tiste vmesne, k je pa odvisno od trenutnega počutja itn.

Gunnar .. priden :-))

Da nisi morda noseča. hehehhe jaz sem noseča in opažam, da mi grejo določeni tipi ljudi na živce, drugače sem imuna na vse tipe ljudi, zdaj pa mi grejo groooooozno na živce. Pomojem bodo hormoni. 😀

Meni gredo na živce VSI ljudje, ne le večina.

Meni tudi in to zelo. Jih ne prenašam. Nobenega.

Vsako jutro popij pol litra vina ali pa 2x po 0.5 dcl domačega kvalitetnega sadjevca pa bo svet okrog tebe lepši in manj depresivna boš.Pa čimveč seksat je treba!Po dobrem kvalitetnem,živahnem seksu so ženske kot prerojene in zadovoljne.

Si čist normalna. Men tud gredo ljudje na jetra. Mam 10000x raje živali 🙂

Verjetno si greš na živce tudi sama. In od tod izhaja nervoza tudi do drugih.
Razčisti pri sebi, ljudje smo čisto ok.

V resnici greš sama sebi na živce….Saj občutiš svoje občutke.

meni tudi

Včasih tudi meni gre kdo na živce, a se spomnim, da to zato, ker preveč pričakujem od ljudi.

Sem razmišljala, kam naj s hruškovim žganjem domačim, strokovno pridelanim, pa ga v ta namen podarim, če kdo v tem vidi rešitev problema.:)

ni res..človek ti lahko gre na živce kr tako..imaš slab dan..poln kufr vsega in hočeš samo malo mira..

ni res..človek ti lahko gre na živce kr tako..imaš slab dan..poln kufr vsega in hočeš samo malo mira..[/quote]
Saj to je to.
Ker hočem mir, a očitno hočem preveč, če mi ni sposoben dati miru.

Lahko je to, da imaš tak dan, lahko je nek tvoj notranji problem, ki ti seka ven na tal način – kar so oboje že navedli. Lahko bi bilo tudi obdobje po večjem stresu, naporu, ko rabiš čas zase, da se regeneriraš? Nimaš energije za druge.

Lahko pa je tudi eden od simptomov depresije. Umikanje od ljudi in drugih zadev, ki so nam nekoč prinašale veselje.

Meni gre pa na živce sestrca v zdravstvenem domu. Štiri dni jo kličem od 8.00 do 9.30 ( takrat je dogovorjen čas za rezervacijo termina pri zdravniku preko telefona ) neuspešno!!! Zakaj in komu je ta telefonska številka namenjena, če ne nam, malce bolj oddaljenim pacientom? Sestra je skrajno neprijazna! Ne mara nas- paciente, to vem iz izkušenj. Kadar čakam v čakalnici, tudi po dve uri, vidim vse sorte komedije, res. Eni trkajo, pa jih nahruli. Drugi prinesejo 10 dag kave. Tretji sprašujejo : ” sem prej klical ( ima modro kuverto- debelo napolnjeno ) in sem tukaj, ali imate kaj zame”? In podobne komedije, mi ostali pa čakamo tudi po dve uri dlje, če je treba. Lepo ni kaj. Od desetih zdravnikov, ki so danes delali ( sem jih klicala po seznamu ) so se oglasile samo tri sestre. KATASTROFA!!! Kam gre to naše zdravstvo? A ni škoda vseh teh telefonskih linij? A ni škoda našega denarja, da takšne ljudi plačujemo za njihovo nedelo!¨? Kaj za vraga se dogaja? A se to sam meni dogaja? Je res tisto, da ni pomembno kdaj imaš termin ampak da poznaš sestro in zdravnico? Pa dobro ljudje, ne se čudit, če mi bo kdaj “poknal film” ( tam v čakalnici )! Se bojim, da bom enkrat res vse razmetala tam… nenormalno in neznosno postaja živet, res!

He he, definitivno depresija ja, tta bo…he he