Sem se odločila napisati svojo zgodbo, v razmislek vsem dekletom/ženam/partnerkam, ki imajo opravka z zadetimi fanti. Predvsem ker sem mnenja, da bi mlade punce morali izobrazit, kakšni so izgovori in obnašanje tipičnih odvisnikov. Kajti mnoge (v nasprotju z mano) to spoznajo, ko je že davno (pre) pozno.

Pred leti sem na ona-on spoznala (na prvi pogled) super fanta v zgodnjih 30-ih. Lušten, postaven, s službo, živel je na svojem in sva se zelo ujela in začela hodit. Imela sem ga zelo rada in po zelo dolgem času je bil to nekdo, pri katerem sem pomislila na skupno življenje in nekoč družino. Sprva je svoje pijančevanje (kot večina zadetkov) skrival. Nisva živela skupaj in sva se na vsake par dni dobila, tako da mu ni bilo pretežko. Ker abssolutno nisem želela niti kadilca (in sem to tudi jasno povedala) mi je naložil, kako je “včasih, leta nazaj” kadil in pred leti tudi prenehal. Prva nenavadna stvar je bila, da je požvečil na tone Nicorette gumijev. Se mi je zdelo čudno, da bi to še vedno počel, glede na to, da “že leta ne kadi več, ampak ajde, načeloma podpiram pomoč take vrste. Tako, da je zgledalo, da je vse OK.

Ker nisem neka zategnjena baba in občasno popijem pivo, dve ali kozarec vina (včasih 2x na teden, včasih 2x na mesec), se je dedc začel počasi ob meni sproščat. Povedal, da “ne sme” imet alkota doma, ker ga včasih zanese. Začeli smo se družit z njegovimi prijatelji, in takrat se mi je potiho začel tudi oglašat alarm. Vsi totalni kroniki. Včasih so ga pili tudi čez teden, pet., sob. in ned. pa vsi mrtvo pijani. Se dobili npr. gostilni in se ga nažrli, da niso mogli hodit (dobesedno). Zanimivo, noben od njih ni niti 1x bruhal, kar je pomenilo visoko toleranco. “Moj” je na začetku razmerja očitno zmanjšal pitje, ker je šele po kakih 2 mesecih začel dobivat čuden vonj. Nekako po acetonu (pa mi še vedno ni čisto potegnilo). Ko sem mu to omenila, je vsakič, ko sem prespala pri njemu, dal mentolov žvečilni v usta zjutraj, še preden je vstal iz postelje.

Po nekih 2h do 3h mesecih, pa so mu totalno začele popuščat zavore:
– se ga je hudo napil in kar pred mano odšel na balkon kadit (od kje ti pol prazni cigareti, če že leta ne kadiš??),
– redno so se ga napili z družbo, mrtvo pijani 3…5 dni na teden (vsak teden), vsakič prisotna tudi trava,
– mi je priznal, kako se ga je preveč napil in klical v službo, da je “zbolel” in ga ne bo,
– priznal, da je padel na zdravniškem za službo (jetrni testi), ko je imel ponovitveni test ni zmogel bit niti tistih par tednov brez alkota in ponovno padel. Največji šok zame: v službi so mu to spregledali, niso uvedli nobenih ukrepov, ga niso več pošiljli na teste in še dandanes tam dela,
– konstantno vožnja pod vplivom alkota,
– otepal se je z vsemi 4-imi potovanj, še posebej letališč (njegova izjava: živega me noben ne spravi na avijon) ali daljšemu odhodu v drugo državo, po čemer sklepam, da so bile prisotne še mnogo hujše droge,
– začel je smrdet obupno, še posebej bunda, ki je ne pereš vsak teden. Ja uganili ste – kot stari vaški pijanci.

Po vsem tem sem bila po 3h mesecih skoraj sigurna, da je totalen odvisnik. Sodu je izbilo dno, ko sva odšla na (mojo) družinsko zabavo in sem ga prišla domov iskat, ker je rekel, da je “že nekaj spil”. Sem si mislila, hvala bogu, vsaj ne bo nažgan vozil. Mi pove, da je spil že 8 piv, pri čemer je zgledal totalno trezen. Na zabavi pa je spil še od oka vsaj 10 piv dodatno. Še vedno zgledal popolnoma trezen. Nekje vmes mi še prizna, da ga je dolgoletna bivša pustila (luštna, odgovorna, izobražena punca), ker “je bla tečna in mu je težila za vsak pir). Valjda je poznala, da je tip kronik.

V tistem trenutku sem se odločila ukrepat – ali bo nehal takoj ali pa je zveze konec. Seveda ga nisem “napadla”, ampak sem zelo previdno in obzirno predlagala, da nehava oba pit za 1 mesec, ker sva pretiravala v decembru, da bi bilo mogoče zdravo. On je totalno izbruhnil, kot da bi brala priročnik o odvisnikih, jeza in zanikanje, to pa že ne, on nima nobene želje po tem. Sem presenečeno pogledala zaradi izbruha in utihnila, tako da je kar sam nadaljeval, brez da bi ga kaj vprašala:
– jest že nisem alkoholik,
– lahko neham kadar hočem in ne kadar mi bo nekdo ukazal (torej ne v bljižnji prihodnosti),
– babe ste vse zatežene, zoprne in zategnjene (še nikoli prej se nisva sporekla),
– nič ni narobe, če človek “občasno nekaj spije”,
– on hoče imet tako službo, da je lahko malo pijan (???), tudi če ima tam nižjo plačo, ker pač ni ambiciozen in itak so vse babe keš pi*ke (nisem niti omenila tega, predvidevam da me je zamenjal z bivšo),
– ziher me boš pustila zdej, ker misliš, da sem alkoholik (no, vsaj eno točko je zadel),
– sm prebral literaturo od Ruglja (zakaj, le kdo mu je to že prej predlagal?) in sem ugotovil, da sicer po Rugljevih kriterijih sem pijanec, ampak po zdravstvenih pa na (sploh ne drži). Sploh pa ne pijem žganega in sem lahko 2 dni brez, tako da z mano ni nič narobe.

Po tem dolgem izbruhu (med katerim sem v glavnem le molčala in poslušala), sem se odločila it domov. Pred tem sem mu na lep način še rekla, da mislim, da ima težavo in je alkoholik, in da bi bila vesela, če bi do naslednjič sam razmislil o tem, da se pogovoriva.

Po tem sem se odločila, da ga pustim na miru in vidim, kaj bo naredil. Jasno, se je raje odločil za flaško kot zame. Posledično sem zvezo nemudoma prekinila, on pa me je od užaljenosti ignoriral in se oglasil “že” čez 8 mesecev, verjetno spet zadet. Po krajšem razmisleku sem se odločila, da ni vredno odgovoriti. Moram pa še omeniti, da sem imela cel kup takih izkušenj s 30-letnimi slovenskimi moškimi, s tem, da sem jih vse ostale spregledala že po par zmenkih. Danes sem v dolgem razmerju s čudovitim, dobrosrčnim in predvsem treznim moškim iz druge države v srednji EU. So res vsi trezni slovenci že poročeni? In predvsem, draga dekleta in žene, zakaj to prenašate in imate s takimi smrdljivci, ki nimajo želje spremeniti se, celo otroke?

Pozdravljena!

Hvala za to izpoved in pripoved. Marsikdo se lahko najde v njej in iz zapisa tudi kaj nauči. Predvsem kar se tiče vaše reakcije na skupno življenje z odvisnikom, kjer ste lepo opisali šolski primer začetka bivanja z osebo, ki ima težave s katerokoli substanco.
Čestitam vam za dobro odločitev in pogum, da ste iz take zveze še pravočasno odšli.

Vse dobro,
Pia

Zgodbo delim da bi ljudi spravil čim dlje stran od tega

začelo se je že zelo hitro in sicer že v 6. razredu osnovne šole. Najprej seveda nisem posegal po kakršni koli drogi vendar vse se začne z alkoholom in nikotinskimi izdelki. Začel sem z fugami (snus) in ob tem užival kakšno leto, vendar hitro to ni bilo več dovolj. Prešel sem na cigarete in poleg tega še vedno nisem prenehal s fugami. Vse to se je vleklo do konca 8. razreda ko smo s kolegi odšli na prireditev v park, tam smo se ga 3je skupaj napili. prijatelja sta nekako prišla domov jaz pa sem obležal nezavesten. Slučajno pa me je našel družinski prijatelj mojih staršev in jih obvestil. Že takrat sem mamino zaupanje do konca zlorabil. Moja starša sta bila prav tako tudi ločena in zato me je mama poslala za 6 mesecev k očetu. Ta čas je bilo vse dokaj ok. spet sem prišel živet nazaj k mami in še isti teden se je vključila v moje življenje trava, vem da ljudje govorijo da to ni droga oz. da ne škoduje. Droga je droga pa ni važno ali je to trava ali heroin. Vedno bolj pogosto smo s prijatelji kadili travo in to se je u 1. mesecu razvilo iz 1. jointa do 6. jointov na dan. poletje konec 9. razreda. Že skoraj 7 mesecev smo redno kadili travo in tako postali odvisni. Seveda smo imeli v večini v družbi ljudi ki so kadili in tudi snifali in jemali igle. Žurke so bile ena za drugo in tako smo jemali tudi kokain za poživila in po koncu uspavala in heroin da smo lahko sploh zaspali. Poden sem dosegel tik pred začetkom 1. letnika srednje šole ko se zadet kot mina odšel domov in seveda doma so me dobili. Takrat sem dosegel poden starši so zvedeli vse, 2 meseca sem živel na ulici in tako bil dobesedno odvisen sam od sebe. v tistem času pa sem imel večkrat krizo po drogi saj hrane nisem imel in mi je bila prva skrb to da sem sit šele potem droga. seveda pa za drogo nisem mel denarja. Zato me je to prizemljilo šel sem čez težke trenutke in se tako nekako samostojno odvadil od droge. Seveda pa to še zdaleč ni bil konec. Moral sem sprejeti svoja dejanja in sebe takšnega kot sem  in tako sem moral zbrati pogum in potrkati na vrata svoje mame. Seveda najprej ni bilo lahko, ponovno moraš pridobiti zaupanje in se dokazati da lahko vendar kmalu zatem se je zgodba začela ponavljati. Takrat sem dobil na izbiro ali se sam odvadim ali pa komuna, seveda sem se odločil da poskusim sam, zato sem se izoliral od družbe in vseh ki smo bili skupaj. in doma pomagal okoli hiše in na kmetiji pri dedku kar 1. leto. 1. leto brez družbe, na začetku je težko vendar sem se hitro navadil. Sem šel čez te stvari in lahko sedaj po toliko letih končno rečem da sem čist in da nisem več odvisen. Seveda pa je to težko tudi za starše. Zato bodite pozorni na sinove/hčere in tudi večkrat lahko preverite ali kadijo saj se v lekarni kupijo testi za nikotin, THC imaš pa tudi tester za 10 različnih mamil.

Težko je bilo vendar sem dal skozi in ne želim ter ne privoščim nobenemu da zabrede saj ko si enkrat v dreku je majhna možnost da se izkoplješ.

Čestitke za korak,katerega pa le redke zmorejo.Večina partnerjev se v boju za boljšim in srečnejšim življenjen zgubi v džungli obveznosti ,pomanjkanju časa za sebe in družine pa nenehne odloćitve prave in tudi zgrešene .

Naj omenim,dasem abstinent že 25 let in sem zdravlen alkoholik.V mojem primeru pa mi je žena stala obstrani in skpaj z mano sodelovala pri polletnem zdravljenju na Pohorskm dvoru.Po zaključku pa še pet let obiskovanja kluba zdravljenih alkoholikov.

Ni nama bilo lahko ,želel sem še živeti in se odločil za korak v novo življenje.Ja,danes sma srečna ,z vnuki in otroi uživama življenje ,kolikor nama je še dano.

Vsi ki razmišljate kako storiti prvi korak ko se sprašujete ali preveč pijete ,vam povem da se splača in vam bo življenje lepše.Ko v barčku prazno flašo postaviš za polne ti povem da si na dobri poti postati odvisnik od alkohola.

Saj ni pobembno dosti popiti,pomembno je redno pitje in to dan za dnem.Težave reševati z alkoholom vas sigurno pripelje na tanek led .

Vam povem da se da zabavati in krasno živeti tudi brez alkohola.

Pa 17 let že ne kadim.To je bila tudi kalvarija .Iz treh škatl pokajenih cigaret na nulo.

vau

To je zgodba za gdaj drugič.

Lep večer vsem,sem že kar v konkretnih letih pa me tipkovnia včasih zapelje.Mislim da sem vam povedal par stavkov o sebi in se veselim z vsakim ,kateremu sem v vzpodbdo za prvi korak iz pekla alkohola.

srečno

Peter