Po razočaranjih v svojem ljubezenskem življenju, sem se odločil nekako odmisliti to zadevo, čeprav sem že po letih zrel za družino. Ampak če ne gre ne gre!
Sedaj pa se mi je zgodilo, da sem se zapletel s sosedo. Nekako smo velika družba, večina nas je sosedov, ampak ti sploh ne vejo za naju, ker to lepo skrivama. Imela je daljšo zvezo, se razšla, jaz pa nekoliko krajšo, je pa ona več kot 5 let mlajša od mene, jaz sem počasi proti 30-tim. Zelo si zaupama, uživama v vsem, veliko sexava, ker en drugega full privlačima, imava super postave, skratka vse lepo. Ampak problem je da nisva zaljubljena, tako sva že skoraj 4 mesece skupaj, noben od družbe nima blage veze, kaj se dogaja med nama, ko gremo skupaj kam se obnašava čist hladno. Ko pa sva sama, pa ni igricam ne konca in kraja, ne glede kje sva tisti trenutek, samo da ni nobenga ki naju pozna!

Do nje ne čutim nobenega ljubosumja, ona tudi ne, sploh pa jo poznam kar je bila stara 8 let, ne vem kako dolgo lahko to traja! Veliko sva se pogovarjala o tem, oba sva ugotovila da se zaljubit ne moreva, se pa full privlačima in rajcava, včasih kar cel dan sexava se masirava itd, samo ko je čas za hrano prekineva, vse skupaj gre kar v ekstreme, čeprav sva na začetku bila samo prijatelja.

Zanima me če ima kdo podobne izkušnje, kako dolgo še to lahko gre, ona še je mlada, jaz bi pa mogel razmišljat bolj v smeri družine !? Sva lahko še na koncu prijatelja, pogovarjala sva se o tem, če kdo spozna koga drugega, kako bo takrat. Ugotovila sva, da bova pač končala, ampak vseeno bolje vedeti prej. Sem bolj odločen kot ona, razmišljal da bi končal, ampak ko se vidima na samem ne zdržima ! Kaj mislite ?

Kiki,

mislim, da tvoj problem ni osamljen in tudi v njem ne vidim nič spornega, sta sama in delata tako kot mislita, pri tem nobenega ne prizadeneta, če pa razmišljata pravilno, pa ne morem soditi. Kajti sam sebi si najboljši sodnik, če si upaš priznati svoje napake in svoje misli. tako kot ti pravi srce in um, tako delaj, ko bo čas, da začneš delati drugače, si ne zatiskaj oči, ampak naredi tako kot čutiš, pa čeprav bo nekdo prizadet. Delaj v dobri veri.

Edina misel, ki pa mi pride sedajle v glavo je ta:

Velikokrat delamo narobe, vendar če ljubimo se nikoli ne motimo.

p.s.
samo še definicijo ljubezni si moraš povedati.

primož

Po moje se čisto po nepotrebnem obremenjuješ s tem, pač uživajta v svoji privlačnosti in telesnem stiku, ki pač nima globljih čustev od potešitve strasti!

In če je res tako kot praviš, da nista zaljubljena, se bo tudi vsa stvar zaključila takrat, ko se bo eden od vaju zaljubil v nekoga-drugega.

lp zarja

Pa si čisto prepričan da nista zaljubljena? Namreč kaj pa je definicija zaljubljenosti? Kaj bi moralo biti med vama dvema, da bi se štelo, da sta zaljubljena?

Bila sta prijatelja. Super, fajn osnova. Ugotovila sta in si to tudi dokazala, da se izredno privlačita. Še bolje! Prijateljstvo in medsebojna velika privlačnost. Kaj torej še?

A imata kakšne skupne interese, hobije? A imata kolikor-toliko podobne poglede na svet? A si želita (nekoč) vsak svojo družino (ali pa skupno?)?

Sicer se pa ne obremenjuj toliko, uživaj in ne razmišljaj koliko časa bo trajalo – predvsem pa ves čas igraj z odprtimi kartami!