Spoštovani.

Stara sem 28 let, partner je tri leta starejši, skupaj sva skoraj sedem let in imava dveletnega otroka. Do nosečnosti je bila najina zveza izjemna, ujela sva se v vsem, tudi v spolnosti, sexala sva pogosto. Ko sem zanosila, pa je pogostost spolnih odnosov, na partnerjevo željo, strmo upadla, izgovarjal se je na mojo nosečnost, kar sem v svoji vseobsegajoči sreči poskušala razumeti in tolerirala. Ker pa se po porodu stanje ni izboljšalo, sem postala sumničava in jezna. Partner se je izgovarjal, da želi še počakati do pregleda pri ginekologu itd. Po nekaj mesečni abstinenci po porodu, pa sem enkrat bolj slučajno naletela na dejstvo, da veliko časa prebije na računalniku, ob gledanju pornografije. Ko sem ga v šali spraševala o tem je zanikal in trdil, da sploh nima libida, da ne sexa in se ne zadovoljuje sam, da sploh nima potreb. Nekega dne mi je prekipelo in sem mu povedala, da vse vem, da vem tudi v kakšnem obsegu se to dogaja. Priznal je, da je od tega odvisen in da to nujno potrebuje, da mu drugačna spolnost ne nudi enakega užitka in da je to počel že prej ves čas (ampak ker sva imela takrat pogoste odnose tega nisem opazila, po pravici povedano pa me tudi ne bi motilo). Takrat sem želela poiskati kakšno svetovanje, pa je izrazil željo, da bi problem rešila sama tako, da bi se pornografiji odpovedal (družinski filtri itd). In najina spolnost se je postopoma malce izboljšala, spet je tudi on kdaj dal pobudo, postal je bolj čusten, pogostost se je povečevala, čeprav nikoli več nisva bila tako dejavna kot pred nosečnostjo.
Sedaj je pa spet vse isto (že npr vsaj 6 mesecev). Sexava 1x do 2x na mesec, vedno na mojo pobudo, še več celo na moje prigovarjanje, ki se po nekaj dneh spremeni v teženje in ko se čez en teden še nič ne zgodi se skregava in nato sexava. O tem se z njim ne da pogovarjati, ker pravi, da je to normalno in da nihče ne sexa več, da se le hvalijo… Tega, da je hladen in brez čustev sploh ne bom omenjala, nikoli mi npr. ne reče, da me ima rad, ker pravi, da se to itak vidi?!
Jaz pa ne morem več tako naprej… Partnerja imam zelo rada, vendar takšne zveze nočem in ne morem imeti.
Včeraj sem mu povedala, da si želim sexa in pričakovano je danes izrazil namero, a sem se zanalašč malo upirala, kao, da ne, ker sem mislila, da mu bo morda malce bolj zanimivo, on pa kot, da bi bil zelo vesel, ker mu ni treba:” Dobro, potem grem pa gledat TV” in je šel…
Situacija v kateri sem se znašla je obupna in je močno načela najin odnos, pa tudi mojo samopodobo, samozavest in vsakdanje življenje, zato vas prosim za kakršen koli nasvet.

Spoštovani!

O partnerskem odnosu, kjer ima moški še vzporedni odnos s pornografijo, sem že nekaj napisal in tudi spregovoril:
Albert Mrgole, Partnerstvo in pornografija – http://www.youtube.com/watch?v=lR2Mw3Uh19w&feature=channel&list=UL
Albert Mrgole, Zapleti v spolnosti – http://www.youtube.com/watch?v=0OcQzVjQRS8&feature=BFa&list=ULUXgSZbYQ9TA

Sam menim, da je odnos s pornografijo v vašem primeru videti kot izhod iz odnosa, kot prevara.
Tudi o moških težavah, da zapustijo svet fantazijskih načinov zadovoljevanja spolne sle in jo preusmerijo na realni odnos s konkretno partnerko, sem že kar nekaj napisal.

Dejstvo je, da ta zgodba vpliva na vajin odnos, na vajino povezanost in vzdržuje distanciranost med vama.
Vprašanje, ki je pomembno za vas, je , kako lahko s tem živite?
Kako boste v tako distanciranem odnosu živeli v prihodnje? Koliko časa boste še lahko tako živeli?

Tudi vprašanja za moža:
Zasvojenost s pornografijo ohromi občutek za realnost, ponuja zadovoljitev na hitrejši in lagodnejši način. Vendar, katere so potrebe, ki jih zadovoljuje na ta način in jih ne more zadovoljevati z vami? Kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi te potrebe lahko (in upal) deliti z vami?

Kaj vse to pomeni za vajino bližino na dolgi rok?

Ja, pri zgodbah, ki so povezane z zasvojenostjo, navadno s prijaznim razumevanjem nič ne spremenimo, potrebno je zadeve postaviti bolj odločno in brez možnosti, da se izmuznejo. Mislim na ultimat z jasnimi mejami, verjetno tudi v smeri dela na partnerskem odnosu s strokovno pomočjo, da bosta zmogla srečati svoje (tudi seksualne) potrebe na način obojestranskega ravnotežja.

S tem zaključujem letošnje odgovore na forumu in je to tudi moja želja za prihodnje leto!

Lep pozdrav,